Med temeljne obveznosti delavca po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1), Ur. l. RS, št. 21/13 spada tudi prepoved konkurence, kamor uvrščamo konkurenčno prepoved in konkurenčno klavzulo. Konkurenčna prepoved je urejena v 39. členu ZDR-1 in predstavlja zakonsko prepoved delavcu, da v času trajanja delovnega razmerja opravlja dejavnost, ki je konkurenčna dejavnosti delodajalca. Nasprotno gre pri konkurenčni klavzuli, urejeni v 40., 41. in 42. členu ZDR-1, za pogodbeno dogovorjeno obveznost, pri kateri se delavec zaveže, da po izteku delovnega razmerja določen čas ne bo opravljal konkurenčne dejavnosti, delodajalec pa mu bo izplačeval nadomestilo, če mu bo spoštovanje konkurenčne klavzule onemogočalo pridobivanje primerljivega zaslužka. Gre torej za dva povsem različna instituta, katerih razlike izpostavljamo v nadaljevanju.

Pravica do oskrbovalskega dopusta je bila v Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), Ur. l. RS št. 21/13 vnesena z novelo ZDR-1D, na podlagi Direktive 2019/1158/EU z namenom, da delavci, ki morajo zagotavljati oskrbo lažje ostanejo delovno aktivni.

Poslovodna oseba (oz. prokurist) lahko svoje delo opravlja na civilnopravni ali delovnopravni podlagi. V primeru, da se s tako osebo sklepa pogodba o zaposlitvi Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), Ur. l. RS, št. 21/13, omogoča odstop od nekaterih zakonskih določb, bodisi tako, da je pogodbena ureditev bolj ali manj ugodna za delavca-poslovodno osebo ali prokurista. S tem ZDR-1 omogoča bolj fleksibilno ureditev, ki se približa posebnostim dvojnega, delovno in korporacijsko-pravnega, položaja poslovodnih oseb in prokuristov.

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), Ur. l. RS, št. 21/13, delodajalcem nalaga številne obveznosti. Nekatere so milejše za manjše delodajalce, tj. tiste, ki zaposlujejo 10 ali manj delavcev.

Razlogi za prenehanje družbe so zelo različni, od odločitve za prenehanje poslovanja, nedelovanja poslovodstva, dejstva, da družba ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register do stečaja. S samim nastopom vzroka za prenehanje družba še ne preneha, da bi družba lahko prenehala, je treba izpeljati ustrezen postopek. Postopek prenehanja družbe pa je odvisen od vzroka za prenehanje.

Družbeniki lahko v družbeni pogodbi določijo možnost izključitve družbenika, ki jo Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), Ur. l., RS št. 65/09 ureja v 501. in 502. členu. Izključitev je možno določiti tako v prvi družbeni pogodbi kot v kasnejši spremembi družbene pogodbe.

Mnogi podjetniki se na svoji poslovni poti najprej srečajo z obliko samostojnega podjetnika. Ta izbira je na začetku pogosto idealna – postopek ustanovitve je hiter in enostaven, prav tako ni potrebe po začetnem kapitalu. Ko se prihodki povečajo, se običajno poveča tudi obseg poslovanja in število zaposlenih. Z rastjo obsega poslovanja se zvišujejo tudi poslovna tveganja, zato je preoblikovanje samostojnega podjetnika v kapitalsko družbo pogosto logičen in smiseln korak. V praksi bo to najpogosteje družba z omejeno odgovornostjo, lahko pa se preoblikuje tudi v delniško ali komanditno delniško družbo.

Suspenz pogodbe o zaposlitvi je institut, ki se uporabi v primeru, ko delavec iz določenih razlogov začasno ne opravlja dela, kljub sklenjeni pogodbi o zaposlitvi, na drugi strani pa prenehanje pogodbe o zaposlitvi ne bi bilo ustrezno ali pa stranki prenehanja pogodbe o zaposlitvi ne želita. Tako pogodba o zaposlitvi ostaja v veljavi, v času suspenza pa pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, ki se nanašajo na neposredno opravljanje dela, mirujejo. Gre torej za institut, ki je namenjen varovanju zaposlitve delavca. 

V prvem delu smo predstavili potek redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca. V nadaljevanju predstavljamo potek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in posebno varstvo nekaterih kategorij delavcev pred odpovedjo.

Prenehanje pogodbe o zaposlitvi je eno od osrednjih vprašanj delovnega prava.

S pridobitvijo pravice do letnega dopusta delavci pridobijo tudi pravico do izplačila regresa za letni dopust. V nadaljevanju vam predstavljamo nekaj ključnih vidikov, ki so povezani z določitvijo višine in izplačilom regresa.

Poskusno delo, urejeno v 125. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), Ur. l. RS št. 21/13 je pomemben institut pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi. Čeprav je njegov namen omogočiti tako delodajalcu kot delavcu, da preverita, ali so pričakovanja glede delovnega razmerja izpolnjena, se v praksi uporablja predvsem z namenom, da delodajalec preizkusi delavca in oceni njegovo usposobljenost za opravljanje dogovorjenega dela.