S pridobitvijo pravice do letnega dopusta delavci pridobijo tudi pravico do izplačila regresa za letni dopust. V nadaljevanju vam predstavljamo nekaj ključnih vidikov, ki so povezani z določitvijo višine in izplačilom regresa.

Poskusno delo, urejeno v 125. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), Ur. l. RS št. 21/13 je pomemben institut pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi. Čeprav je njegov namen omogočiti tako delodajalcu kot delavcu, da preverita, ali so pričakovanja glede delovnega razmerja izpolnjena, se v praksi uporablja predvsem z namenom, da delodajalec preizkusi delavca in oceni njegovo usposobljenost za opravljanje dogovorjenega dela.

Pripravljenost na delo na domu predstavlja specifično obliko delovne obveznosti, ki od zaposlenega zahteva, da je izven svojega rednega delovnega časa delodajalcu dosegljiv in da se odzove na poziv delodajalca in nemudoma začne z opravljanjem dela.

Pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas predstavlja temeljno obliko delovnega razmerja, ki delavcu zagotavlja stabilnost in varnost zaposlitve. Nasprotno pa je sklepanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas izjema, ki jo zakonodaja dopušča le v točno določenih primerih. Kljub temu pa praksa pogosto kaže na razširjeno uporabo pogodbe o zaposlitvi za določen čas na način, ki presega zakonsko ureditev in vodi do različnih zlorab. Dve pogosti obliki zlorab sta veriženje pogodb (nezakonito podaljševanje zaporednih pogodb preko zakonsko določene časovne omejitve) ter sklepanje pogodb iz razlogov, ki niso taksativno našteti v zakonu, na primer, sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas z namenom opravljanja poskusnega dela.

V poslovnem svetu se pogosto pojavlja potreba po tem, da družbo v pravnih poslih zastopa tudi oseba, ki ni njen zakoniti zastopnik. V slovenskem pravnem redu to možnost ureja institut prokure, ki je podrobno urejen v Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1), Ur. l. RS, št. 65/09.

Splošni akti delodajalca predstavljajo poseben vir delovnega prava. Kot avtonomni vir delovnega prava jih enostransko sprejme delodajalec, vendar pa, kot bo predstavljano v nadaljevanju delodajalec pri tem delodajalec ni povsem prost.

Nadurno delo predstavlja eno izmed oblik opravljanja dela preko polnega delovnega časa, v katerem zaposleni dodatno opravijo delo, ki ga sicer opravljajo po pogodbi o zaposlitvi in je urejeno predvsem v 144. in 146. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), Ur. l. RS št. 21/13.

Pogodba o zaposlitvi predstavlja temeljni institut delovnega prava, saj se z njeno sklenitvijo vzpostavi delovno razmerje. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), Ur. l. RS, št. 21/13 natančno določa obvezno vsebino pogodbe o zaposlitvi in postopke za njeno spreminjanje.

Delodajalci na kadrovskem področju vodijo različne evidence in arhivirajo dokumentacijo. Te aktivnosti so ključnega pomena za učinkovito upravljanje s človeškimi viri in zagotavljanje skladnosti s pravnimi predpisi. Delodajalci so zakonsko zavezani k vodenju določenih evidenc, kot je na primer evidenca zaposlenih delavcev in evidenca o stroških dela. Poleg tega pa za nemoteno izvajanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja potrebujejo tudi druge dokumente, kot so sklepi o odmeri letnega dopusta ali pogodba o izobraževanju. V praksi se oblikujejo tudi kadrovski dokumenti, kot je npr. poročilo o letnem razgovoru, ki prispevajo k boljšemu upravljanju zaposlenih. Za zagotavljanje skladnosti poslovanja, varstva osebnih podatkov in učinkovitega kadrovskega upravljanja je ključno, da so te evidence in arhivi natančno in dosledno vodeni.

Letni dopust je pomembna pravica vsakega delavca, ki mu omogoča počitek in regeneracijo. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa minimalno trajanje letnega dopusta ter druge pomembne pogoje, ki jih je treba upoštevati glede odmere in izrabe letnega dopusta.

V današnjem delovnem okolju se podjetja pogosto soočajo z izzivi, ki zahtevajo prilagodljivost pri organizaciji delovnega časa. Neenakomerna razporeditev delovnega časa in začasna prerazporeditev delovnega časa sta dva ključna mehanizma, ki omogočata učinkovito odzivanje na spremembe, povezane z naravo ali organizacijo dela ali potrebami uporabnikov (sezonske potrebe, povpraševanje kupcev).