Družbeniki lahko v družbeni pogodbi določijo možnost izključitve družbenika, ki jo Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), Ur. l., RS št. 65/09 ureja v 501. in 502. členu. Izključitev je možno določiti tako v prvi družbeni pogodbi kot v kasnejši spremembi družbene pogodbe.

Mnogi podjetniki se na svoji poslovni poti najprej srečajo z obliko samostojnega podjetnika. Ta izbira je na začetku pogosto idealna – postopek ustanovitve je hiter in enostaven, prav tako ni potrebe po začetnem kapitalu. Ko se prihodki povečajo, se običajno poveča tudi obseg poslovanja in število zaposlenih. Z rastjo obsega poslovanja se zvišujejo tudi poslovna tveganja, zato je preoblikovanje samostojnega podjetnika v kapitalsko družbo pogosto logičen in smiseln korak. V praksi bo to najpogosteje družba z omejeno odgovornostjo, lahko pa se preoblikuje tudi v delniško ali komanditno delniško družbo.

Suspenz pogodbe o zaposlitvi je institut, ki se uporabi v primeru, ko delavec iz določenih razlogov začasno ne opravlja dela, kljub sklenjeni pogodbi o zaposlitvi, na drugi strani pa prenehanje pogodbe o zaposlitvi ne bi bilo ustrezno ali pa stranki prenehanja pogodbe o zaposlitvi ne želita. Tako pogodba o zaposlitvi ostaja v veljavi, v času suspenza pa pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, ki se nanašajo na neposredno opravljanje dela, mirujejo. Gre torej za institut, ki je namenjen varovanju zaposlitve delavca. 

V prvem delu smo predstavili potek redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca. V nadaljevanju predstavljamo potek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in posebno varstvo nekaterih kategorij delavcev pred odpovedjo.

Prenehanje pogodbe o zaposlitvi je eno od osrednjih vprašanj delovnega prava.

S pridobitvijo pravice do letnega dopusta delavci pridobijo tudi pravico do izplačila regresa za letni dopust. V nadaljevanju vam predstavljamo nekaj ključnih vidikov, ki so povezani z določitvijo višine in izplačilom regresa.

Poskusno delo, urejeno v 125. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), Ur. l. RS št. 21/13 je pomemben institut pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi. Čeprav je njegov namen omogočiti tako delodajalcu kot delavcu, da preverita, ali so pričakovanja glede delovnega razmerja izpolnjena, se v praksi uporablja predvsem z namenom, da delodajalec preizkusi delavca in oceni njegovo usposobljenost za opravljanje dogovorjenega dela.

Pripravljenost na delo na domu predstavlja specifično obliko delovne obveznosti, ki od zaposlenega zahteva, da je izven svojega rednega delovnega časa delodajalcu dosegljiv in da se odzove na poziv delodajalca in nemudoma začne z opravljanjem dela.

Pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas predstavlja temeljno obliko delovnega razmerja, ki delavcu zagotavlja stabilnost in varnost zaposlitve. Nasprotno pa je sklepanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas izjema, ki jo zakonodaja dopušča le v točno določenih primerih. Kljub temu pa praksa pogosto kaže na razširjeno uporabo pogodbe o zaposlitvi za določen čas na način, ki presega zakonsko ureditev in vodi do različnih zlorab. Dve pogosti obliki zlorab sta veriženje pogodb (nezakonito podaljševanje zaporednih pogodb preko zakonsko določene časovne omejitve) ter sklepanje pogodb iz razlogov, ki niso taksativno našteti v zakonu, na primer, sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas z namenom opravljanja poskusnega dela.

V poslovnem svetu se pogosto pojavlja potreba po tem, da družbo v pravnih poslih zastopa tudi oseba, ki ni njen zakoniti zastopnik. V slovenskem pravnem redu to možnost ureja institut prokure, ki je podrobno urejen v Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1), Ur. l. RS, št. 65/09.

Splošni akti delodajalca predstavljajo poseben vir delovnega prava. Kot avtonomni vir delovnega prava jih enostransko sprejme delodajalec, vendar pa, kot bo predstavljano v nadaljevanju delodajalec pri tem delodajalec ni povsem prost.

Nadurno delo predstavlja eno izmed oblik opravljanja dela preko polnega delovnega časa, v katerem zaposleni dodatno opravijo delo, ki ga sicer opravljajo po pogodbi o zaposlitvi in je urejeno predvsem v 144. in 146. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), Ur. l. RS št. 21/13.