V prvem delu smo predstavili potek redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca. V nadaljevanju predstavljamo potek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in posebno varstvo nekaterih kategorij delavcev pred odpovedjo.

2)     Izredna odpoved Pogodbe o zaposlitvi

Dopustnost odpovedi in odpovedni razlogi

Kadar izredno odpoved podaja delodajalec, velja, da morajo za to biti podani taksativno našteti razlogi ter okoliščine, zaradi katerih ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja niti do izteka odpovednega roka.

Delodajalec lahko delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi iz naslednjih razlogov:

• če delavec krši pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja,
• če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja,
• če je delavec kot kandidat v postopku izbire predložil lažne podatke ali dokazila o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela,
• če delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti,
• če je delavcu po pravnomočni odločbi prepovedano opravljati določena dela v delovnem razmerju ali če mu je izrečen vzgojni, varnostni ali varstveni ukrep oziroma sankcija za prekršek, zaradi katerega ne more opravljati dela dalj kot šest mesecev, ali če mora biti zaradi prestajanja zaporne kazni več kot šest mesecev odsoten z dela,
• če delavec odkloni prehod in dejansko opravljanje dela pri delodajalcu prevzemniku,
• če se delavec v roku petih delovnih dni po prenehanju razlogov za suspenz pogodbe o zaposlitvi neopravičeno ne vrne na delo,
• če delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije ali če v tem času opravlja pridobitno delo ali če brez odobritve pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije odpotuje iz kraja svojega bivanja.

Obveznosti delodajalca pred odpovedjo

Delodajalec mora delavca pisno seznaniti z očitanimi kršitvami in mu omogočiti zagovor v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni, razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči.

Priporočljivo je, da v pisno seznanitev s kršitvami delodajalci vključijo tudi vabilo na zagovor. Pri tem je obvezna navedba kraj in čas zagovora (ob upoštevanju razumnega roka).

Sicer zakon dopušča, da lahko delodajalec delavca z opozorilom seznani preko službene elektronske pošte. Z vidika dokazovanja zakonitosti odpovedi pa je priporočljivo, da tudi pisno seznanitev s kršitvami vročite osebno, proti podpisu vročilnice.

Pri zagovoru lahko po pooblastilu delavca sodeluje predstavnik sindikata ali druga, s strani delavca pooblaščena oseba.

Dokazno breme

V primeru izredne odpovedi je dokazno breme na tisti stranki, ki pogodbo izredno odpoveduje, zato mora biti tudi v tem primeru delodajalec sposoben dokazati obstoj razloga za izredno odpoved, pravočasnost podaje odpovedi, da je delavcu omogočil zagovor ter da obstajajo okoliščine, zaradi katerih delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka.

Rok za podajo odpovedi

Izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi mora delodajalec podati najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga. V primeru krivdnega razloga na strani delavca, ki ima vse znake kaznivega dejanja, lahko delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in storilca ves čas, ko je možen kazenski pregon.

Posebno varstvo pred odpovedjo

O posebnem varstvu pred odpovedjo si lahko preberete v 3. točki članka.

Vročitev odpovedi

Tudi izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi je treba vročiti. Za vročanje velja enako, kot je bilo predstavljeno v prvem delu glede redne odpovedi. Edina razlika je, da delovno razmerje preneha z dnem vročitve odpovedi in ne šele s potekom odpovednega roka.

3)     Posebno varstvo pred odpovedjo

Posebno varstvo pred odpovedjo uživajo:

• predstavniki delavcev,
• delavci pred upokojitvijo,
• starši,
• invalidi in odsotni z dela zaradi bolezni.

Predstavniki delavcev

Delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi:

• članu sveta delavcev,
• delavskemu zaupniku,
• članu nadzornega sveta, ki predstavlja delavce,
• predstavniku delavcev v svetu zavoda ter
• imenovanemu ali voljenemu sindikalnemu zaupniku,

brez soglasja sveta delavcev ali delavcev, ki so ga izvolili, ali sindikata, pod pogojem, da predstavnik delavcev ravna v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in pogodbo o zaposlitvi, razen če v primeru poslovnega razloga odkloni ponujeno ustrezno zaposlitev pri delodajalcu ali če gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi v postopku prenehanja delodajalca. Skladno s sodno prakso soglasje tudi ni potrebno v primeru odpovedi iz krivdnega razloga, izredne odpovedi in odpovedi zaradi neuspešno opravljanega poskusnega dela. Varstvo pred odpovedjo traja ves čas opravljanja njihove funkcije in še eno leto po njenem prenehanju. Drug sklop varoval predstavlja institut zadržanja učinkovanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Do zadržanja lahko pride le, če sindikat, svet delavcev ali delavci, ki so izvolili predstavnika delavcev, podajo negativno mnenje v zvezi z redno odpovedjo iz razloga nesposobnosti ali iz krivdnega razloga ali z izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi in predstavnik delavcev pri delodajalcu zahteva zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi. To pomeni, da prenehanje pogodbe o zaposlitvi ne učinkuje 30 dni od vročitve odpovedi oziroma od poteka roka za sodno varstvo.

Delavci pred upokojitvijo

Delodajalec ne sme delavcu, ki je dopolnil starost 58 let, ali delavcu, ki mu do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka do pet let pokojninske dobe, brez njegovega pisnega soglasja odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, dokler delavec ne izpolni pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine. To varstvo ne velja:

• če je delavcu zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve pogojev za starostno pokojnino,
• če je delavcu ponujena nova ustrezna zaposlitev pri delodajalcu (odpoved s ponudbo nove pogodbe in odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu),
• v primeru, da delavec ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi že izpolnjuje pogoje za varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, razen v primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi v skladu s prejšnjo alinejo,
• v primeru uvedbe postopka prenehanja delodajalca.

Starši

Delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavki v času nosečnosti ter delavki, ki doji otroka do enega leta starosti, in staršem, v času, ko izrabljajo starševski dopust v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela in še en mesec po izrabi tega dopusta. V teh primerih in tem času delodajalec ne sme opraviti nobenega ravnanja, ki je sicer potrebno za odpoved pogodbe o zaposlitvi oziroma za zaposlitev novega delavca.

Če delodajalec ob izreku odpovedi oziroma v času odpovednega roka ne ve za nosečnost delavke, velja posebno pravno varstvo pred odpovedjo, če delavka takoj oziroma v primeru ovir, ki niso nastale po njeni krivdi, takoj po njihovemu prenehanju, vendar ne po izteku odpovednega roka, obvesti delodajalca o svoji nosečnosti, kar dokazuje s predložitvijo zdravniškega potrdila.

Ne glede na to pa lahko delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi in delavcu lahko preneha delovno razmerje, po predhodnem soglasju inšpektorja za delo, če so podani razlogi za izredno odpoved ali zaradi uvedbe postopka za prenehanje delodajalca.

Invalidi in odsotni z dela zaradi bolezni

Delodajalec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi invalidu zaradi nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti in v primeru poslovnega razloga v primerih in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma s predpisi, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov. Več o tem si lahko preberete na povezavi https://www.avemontis.com/blog/2141150_kako-pravilno-odpovedati-pogodbo-o-zaposlitvi-invalidu-iz-poslovnega-razloga-ali-razloga-nezmoznosti.

Delavcu, ki mu je odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti, in je ob poteku odpovednega roka odsoten z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe, preneha delovno razmerje z iztekom zadnjega dne odsotnosti z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe, najkasneje pa s potekom šestih mesecev po izteku odpovednega roka.

Varstvo invalidov in odsotnih z dela ne velja v primeru uvedbe postopka za prenehanje delodajalca.

Če ima delavec zaradi svojega statusa zagotovljeno večkratno varstvo pred odpovedjo, velja močnejše pravno varstvo.

Postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi je kompleksen in terja izjemno previdnost in natančno upoštevanje vseh zakonskih določb, saj lahko že manjša napaka vodi v nezakonitost odpovedi. Zato je priporočljivo, da se glede teh vprašanj posvetujete s pravnim strokovnjakom. Naši pravni strokovnjaki imajo bogate izkušnje s področja delovnega prava in vam bodo z veseljem pomagali pri pravilni izvedbi postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi, s čimer boste izognili morebitnim sodnim sporom.