Suspenz pogodbe o zaposlitvi je institut, ki se uporabi v primeru, ko delavec iz določenih razlogov začasno ne opravlja dela, kljub sklenjeni pogodbi o zaposlitvi, na drugi strani pa prenehanje pogodbe o zaposlitvi ne bi bilo ustrezno ali pa stranki prenehanja pogodbe o zaposlitvi ne želita. Tako pogodba o zaposlitvi ostaja v veljavi, v času suspenza pa pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, ki se nanašajo na neposredno opravljanje dela, mirujejo. Gre torej za institut, ki je namenjen varovanju zaposlitve delavca.
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), Ur. l. RS št. 21/13 suspenz pogodbe o zaposlitvi ureja v 53. členu.
Razloge za suspenz je možno vsebinsko razdeliti na tri skupine:
- začasno ne opravljanje dela zaradi odvzema prostosti ali izreka ukrepa, ki prepoveduje opravljanje dela, in sicer zaradi:
- prestajanje pripora,
- prestajanje zaporne kazni,
- prestajanje izrečenega vzgojnega, varnostnega, varstvenega ukrepa ali sankcije za prekršek,
- začasno ne opravljanje dela iz razlogov v javnem interesu, in sicer zaradi:
- obveznega ali prostovoljnega služenja vojaškega roka, opravljanja nadomestne civilne službe,
- usposabljanja za opravljanje nalog v rezervni sestavi policije,
- vpoklica pogodbenega pripadnika rezervne sestave Slovenske vojske k opravljanju vojaške službe v miru ter
- poziva ali napotitve na opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči pogodbenega pripadnika Civilne zaščite,
- začasno ne opravljanje dela iz drugih razlogov, kot so določeni v drugem zakonu, kolektivni pogodbi ali dogovorjeni v pogodbi o zaposlitvi, npr.:
- suspenz pogodbe o zaposlitvi delavca, zakonca diplomata, ki z diplomatom biva v tujini, skladno z Zakonom o zunanjih zadevah (ZZZ-1), Ur. l. RS, št. 113/03,
- izobraževanje delavca na lastno željo, če izobraževanje traja dlje časa ali zaradi osebnih okoliščin delavca, skladno s Kolektivno pogodbo dejavnosti bančništva Slovenije, Ur. l. RS, št. 5/11,
- s pogodbo o zaposlitvi pa se suspenz tipično dogovori zaradi daljšega izobraževanja/študija v tujini, ki je v izključnem interesu delavca, daljših potovanj delavca ali zdravljenja delavca na lastne stroške.
Po prvih dveh alineah suspenz nastopi neposredno na podlagi ZDR-1.
Najdaljše trajanje suspenza je ZDR-1 omejil na 6 mesecev, in sicer v primerih, ko delavec zaradi prestajanja zaporne kazni, izrečenega vzgojnega, varnostnega, varstvenega ukrepa ali sankcije za prekršek, zaradi katerih ne more opravljati dela šest mesecev ali manj. V preostalih primerih suspenz traja toliko časa, kolikor traja razlog za suspenz.
Med suspenzom pogodbe o zaposlitvi mirujejo pogodbene in druge pravice ter obveznosti iz delovnega razmerja, ki so neposredno vezane na opravljanje dela. Iz tega izhaja, da delavec, ker ne opravlja dela, ni upravičen do plače oz. nadomestila plače ter drugih prejemkov iz delovnega razmerja (npr. regresa), prav tako ga delodajalec za čas trajanja suspenza odjavi iz obveznih zavarovanj. Na drugi strani določene pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, ki niso neposredno povezane z opravljanjem dela, trajajo tudi v času suspenza, npr. delavčeva obveznost obveščanja, prepoved škodljivega ravnanja, prepoved konkurence oz. na strani delodajalca varovanje delavčeve osebnosti in njegovih osebnih podatkov.
Po prenehanju razloga za suspenz ima delavec pravico in dolžnost se vrniti na delo najkasneje v roku petih delovnih dni po prenehanju razlogov za suspenz pogodbe. Z vrnitvijo delavca na delo suspenz preneha, delodajalec pa ga je ponovno dolžan prijaviti v obvezna zavarovanja. Če se delavec v predpisanem roku neupravičeno ne vrne na delo, mu lahko delodajalec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi v skladu s sedmo alinejo prvega odstavka 110. člena ZDR-1, pri čemer traja suspenz pogodbe do začetka učinkovanja izredne odpovedi. V primeru, da se delavec v tem roku ne vrne na delo iz opravičljivih razlogov (npr. odsotnost zaradi bolezni, odsotnosti iz osebnih razlogov, starševskega dopusta) se šteje, da se je pravočasno vrnil na delo.
Odpoved pogodbe o zaposlitvi v času suspenza
V času suspenza pogodbe o zaposlitvi delodajalec pogodbe ne sme odpovedati, razen če so podani razlogi za izredno odpoved ali če je uveden postopek za prenehanje delodajalca.
V primeru pogodbe o zaposlitvi za določen čas pa iztek pogodbe za določen čas med trajanjem suspenza ni ovira za prenehanje delovnega razmerja.
Suspenz pogodbe o zaposlitvi in neplačan dopust
Kot je bilo predstavljeno zgoraj, je lahko eden od razlogov za suspenz pogodbe o zaposlitvi tudi daljši dopust delavca ali daljše izobraževanje v izključnem interesu delavca. V teh primerih se delavec in delodajalec lahko dogovorita tudi o neplačanem dopustu. Bistvena razlika med institutoma je, da delodajalec delavca za čas suspenza odjavi iz obveznih zavarovanj, torej zanj ne plačuje prispevkov, v času neplačanega dopusta pa delodajalec delavca ne odjavi iz obveznih zavarovanj in je zavezanec za plačilo prispevkov za obvezna zavarovanja. Obstaja pa seveda možnost dogovora, da delavec te stroške povrne delodajalcu.
Naši pravni strokovnjaki imajo bogate izkušnje s področja delovnega prava ter vam bodo z veseljem odgovorili na vaša vprašanja glede suspenza pogodbe o zaposlitvi in pripravili ustrezno dokumentacijo.
Add comment
Comments