Preoblikovanje samostojnega podjetnika v kapitalsko družbo

Mnogi podjetniki se na svoji poslovni poti najprej srečajo z obliko samostojnega podjetnika. Ta izbira je na začetku pogosto idealna – postopek ustanovitve je hiter in enostaven, prav tako ni potrebe po začetnem kapitalu. Ko se prihodki povečajo, se običajno poveča tudi obseg poslovanja in število zaposlenih. Z rastjo obsega poslovanja se zvišujejo tudi poslovna tveganja, zato je preoblikovanje samostojnega podjetnika v kapitalsko družbo pogosto logičen in smiseln korak. V praksi bo to najpogosteje družba z omejeno odgovornostjo, lahko pa se preoblikuje tudi v delniško ali komanditno delniško družbo.

V nadaljevanju bomo podrobno predstavili, kakšen je postopek statusnega preoblikovanja podjetnika in katere so njegove glavne prednosti.

Statusno preoblikovanje samostojnega podjetnika v kapitalsko družbo je postopek, ki omogoča podjetniku, da iz svoje premoženjske mase izloči tisti del premoženja, ki je podjetniško organizirano ter ga nato z univerzalnim pravnim nasledstvom prenese na novoustanovljeno ali prevzemno družbo. Univerzalno pravno nasledstvo pomeni, da s prenosom podjetja na novo oz. prevzemno družbo preidejo vse pravice in obveznosti, ki jih je imel podjetnik v zvezi s podjetjem na družbo.

Samostojni podjetnik se lahko preoblikuje v kapitalsko družbo na dva načina:

(1) S prenosom podjetniško organiziranega premoženja na novoustanovljeno družbo (ti. izčlenitev z ustanovitvijo nove družbe)

Bistvo tega postopka je, da podjetnik s sklepom loči podjetniško organizirano premoženje, ki je predmet prenosa, z vpisom sklepa v register pa to premoženje preide v pravno sfero kapitalske družbe, ki se hkrati s tem ustanovi.

Za začetek postopka mora podjetnik v pisni obliki sprejeti sklep o prenosu podjetja. Sklep mora vsebovati:

• firmo in sedež podjetnika,
• izjavo o prenosu podjetja,
• navedbo vrednosti podjetja na dan obračuna prenosa podjetja z natančnim opisom podjetja.

Pri opisu podjetja se je dovoljeno sklicevati na listine, kot so letna bilanca stanja, vmesna bilanca stanja ali ustrezen računovodski izkaz, če je na podlagi njihove vsebine mogoče določiti vrednost podjetja, ki je predmet prenosa. Te listine na dan prijave za vpis prenosa podjetja v register ne smejo biti starejše od treh mesecev.

Sklepu o prenosu mora biti priložen tudi akt o ustanovitvi družbe, z navedbo, da je družba ustanovljena s prenosom podjetja podjetnika. Sicer mora sklep vsebovati vse sestavine, ki jih zakon zahteva za ustanovitev kapitalske družbe. Prav tako morajo biti spoštovana pravila glede ustanovitve dotične kapitalske družbe, razen zahteve, da morajo vsaj 1/3 osnovnega kapitala delniške družbe predstavljati delnice, ki se vplačajo v denarju.

Ustanovitev nove družbe mora pregledati ustanovitveni revizor. Za revizijo se smiselno uporabljajo pravila o ustanovitveni reviziji delniške družbe, s to razliko, da se ustanovitveno poročilo ne zahteva. Revizija je v primeru nove družbe, ki je družba z omejeno odgovornostjo obvezna le, če je podjetje, ki se vlaga kot stvarni vložek vredno več kot 100.000 EUR.

Podjetnik mora o svoji nameri o prenosu podjetja obvestiti upnike in poslovne partnerje, in sicer najkasneje 3 mesece pred dnem vložitve predloga za vpis prenosa podjetja, na način, ki zainteresiranim osebam omogoči, da se s tem dejstvom seznanijo, npr. v sredstvih javnega obveščanja ali obvestilom na svoji spletni strani.

Sledi prijava vpisa prenosa podjetja registrskemu sodišču. Sodišče hkrati vpiše prenos podjetja in ustanovitev nove družbe. Predlogu za vpis prenosa je treba priložiti sklep o prenosu podjetja ter listine, ki jih je treba predložiti ob vpisu ustanovitve nove družbe v register.

Z vpisom prenosa v sodni register podjetnik preneha biti nosilec pravic na tistem podjetniškem premoženju, ki je bil predmet prenosa, v zameno pa mu pripadajo korporacijske pravice v novoustanovljeni družbi. V primeru, da je bilo podjetniško premoženje preneseno v celoti, z dnem vpisa prenosa samostojni podjetnik opravljati dejavnost. O tem sodišče po uradni dolžnosti obvesti AJPES, ki opravi izbris podjetnika iz poslovnega registra.

Če novonastala družba ne izpolni obveznosti, ki so nastale v zvezi s prenesenim podjetjem pred vpisom prenosa podjetja v register, odgovarja zanje podjetnik z vsem svojim premoženjem.

(2) S prenosom podjetniško organiziranega premoženja na prevzemno družbo (ti. izčlenitev s prevzemom)

Za izčlenitev s prevzemom se smiselno uporabljajo pravila, ki veljajo za izčlenitev z ustanovitvijo nove družbe, ter pravila o pripojitvi družb.

Davčne posledice preoblikovanja

Preoblikovanje samostojnega podjetnika v kapitalsko družbo je lahko z vidika dohodnine davčno nevtralna operacija, če so izpolnjeni določeni pogoji.

Prenos je davčno nevtralen, če je izveden skladno s prej predstavljenimi pravili o statusnem preoblikovanju podjetnika in so izpolnjeni naslednji pogoji:

• nova pravna oseba oziroma prevzemna pravna oseba je rezident,
• nova pravna oseba oziroma prevzemna pravna oseba mora ovrednotiti prevzeta sredstva in obveznosti, amortizirati prevzeta sredstva in izračunavati dobičke in izgube v zvezi s prejetimi sredstvi in obveznostmi z upoštevanjem vrednosti na zadnji dan obdobja, za katero se izračunava akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti pri statusnem preoblikovanju podjetnika, po kateri se bi izhajalo pri izračunu davčne osnove pri zavezancu, ki bo prenehal z opravljanjem dejavnosti, oziroma na način, kot če do prenehanja opravljanja dejavnosti ne bi prišlo,
• nova pravna oseba oziroma prevzemna pravna oseba prevzame rezervacije, ki jih je oblikoval zavezanec, ki bo prenehal z opravljanjem dejavnosti, ki se lahko pripišejo podjetju oziroma delu podjetja, ki se prenaša, in pogoje v zvezi s temi rezervacijami, kot bi veljali za zavezanca, ki bo prenehal z opravljanjem dejavnosti, kot če do prenehanja opravljanja dejavnosti ne bi prišlo,
• fizična oseba se zaveže, da bo svoj delež v pravni osebi, pridobljen s statusnim preoblikovanjem, obdržala najmanj 36 mesecev in ga nominalno ne bo zmanjšala.

Pri tem je pomembno vedeti, da nevtralna davčna obravnava ne nastopi avtomatično, temveč jo je treba priglasiti Finančni upravi Republike Slovenije (FURS) na posebnem obrazcu. Priglasitev je treba opraviti najpozneje do roka za predložitev davčnega obračuna samostojnega podjetnika, ki je prenehal opravljati dejavnost. Poznejše priglasitve so prepozne in jih FURS zavrže.

Delovnopravne posledice preoblikovanja

Statusno preoblikovanje podjetnika na področju delovnega prava predstavlja spremembo delodajalca.

V tem primeru neposredno na podlagi zakona preidejo pogodbene in druge pravice ter obveznosti iz delovnih razmerij, ki so jih imeli delavci na dan prenosa pri delodajalcu prenosniku (samostojnem podjetniku), na delodajalca prevzemnika (novoustanovljeno ali prevzemno družbo). Za to ni potreben noben poseben dogovor med samostojnim podjetnikom in družbo, prav tako se ne spreminjajo ali »sklepajo na novo« pogodbe o zaposlitvi delavcev, ki prehajajo k novemu delodajalcu.

Delodajalec prenosnik in delodajalec prevzemnik morata najmanj 30 dni pred prenosom obvestiti sindikate pri delodajalcu o:

• datumu ali predlaganemu datumu prenosa,
• razlogih za prenos,
• pravnih, ekonomskih in socialnih posledicah prenosa za delavce ter
• predvidenih ukrepih za delavce.

Če sindikata pri delodajalcu ni, morata oba delodajalca delavce, ki jih prenos zadeva, o prej navedenih vprašanjih obvestiti na pri delodajalcu običajen način najmanj 30 dni pred prenosom.

Pravice in obveznosti iz kolektivne pogodbe, ki je zavezovala delodajalca prenosnika, mora delodajalec prevzemnik zagotavljati delavcem najmanj eno leto, razen če kolektivna pogodba preneha veljati pred potekom enega leta ali če je pred potekom enega leta sklenjena nova kolektivna pogodba.

Če se pri delodajalcu prevzemniku iz objektivnih razlogov v dveh letih od datuma prenosa poslabšajo pravice iz pogodbe o zaposlitvi oziroma se bistveno spremenijo pogoji dela delavca pri prevzemniku in delavec zato odpove pogodbo o zaposlitvi, ima delavec enake pravice, kot če pogodbo o zaposlitvi odpove delodajalec iz poslovnih razlogov.

Delodajalec prenosnik je skupaj z delodajalcem prevzemnikom solidarno odgovoren za terjatve delavcev, nastale do datuma prenosa in za terjatve, nastale zaradi odpovedi zaradi objektivnega poslabšanja pravic in obveznosti v dveh letih od datuma prenosa.

Delodajalec prenosnik, ki je pretežni lastnik družbe, na katero se dejavnost ali njen del prenaša, je solidarno odgovoren za terjatve prevzetih delavcev, nastale zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi stečaja ali prisilnega prenehanja prevzemnika, če je stečaj ali postopek prisilnega prenehanja začet v roku dveh let od datuma prenosa, in sicer do višine zneska, ki bi ga delodajalec prenosnik moral izplačati prevzetim delavcem, če bi jim na dan prenosa prenehalo delovno razmerje iz poslovnega razloga. Delodajalec prenosnik, ki ni pretežni lastnik družbe na katero se dejavnost ali njen del prenaša pa je v istih primerih za terjatve prevzetih delavcev odgovoren subsidiarno.

Potrebujete pomoč pri preoblikovanju statusa samostojnega podjetnika v kapitalsko družbo? Naši strokovnjaki imajo poglobljeno znanje s področja gospodarskega prava in so vam na voljo za svetovanje in podporo skozi celoten proces.