Družbeniki lahko v družbeni pogodbi določijo možnost izključitve družbenika, ki jo Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), Ur. l., RS št. 65/09 ureja v 501. in 502. členu. Izključitev je možno določiti tako v prvi družbeni pogodbi kot v kasnejši spremembi družbene pogodbe.
Če družbena pogodba omogoča izključitev družbenika, mora določiti tudi pogoje, postopek in posledice izstopa. To je pomembno predvsem z vidika zakonitosti pogodbene ureditve, saj je bistveno, da družbeniki vedo vnaprej, kdo lahko predlaga njihovo izključitev, po kakšnem postopku, iz katerih razlogov, kateri organ o tem odloča in kako. Poleg tega je nujno, da je družbenik seznanjen z razlogi, zaradi katerih se predlaga njegova izključitev, ter da ima možnost, da se o predlogu izjavi in ostale družbenike seznani s svojim stališčem.
Načeloma so družbeniki prosti pri urejanju pogojev izstopa, morajo pa biti le-ti določeni skladno z dobrimi poslovnimi običaji, in sicer tako, da niso pretirani nepravični ali strogi. Med utemeljene razloge za izključitev spadajo:
- krivdni razlogi na strani družbenika, kot so:
- povzročanje škode družbi,
- ravnanje družbenika v nasprotju s sklepi skupščine,
- ne sodelovanje družbenika upravljanju, če s tem ovira redno delovanje družbe ali uresničevanje pravic drugih družbenikov,
- grobe kršitve družbene pogodbe,
- nekrivdni razlogi, kot je npr. dolgotrajna bolezen ali invalidnosti družbenika,
- ter tisti razlogi, ki niso neposredno povezani z delovanjem družbenika v družbi, vendar škodujejo družbi ali njenim interesom (npr. obsodba družbenika zaradi goljufije pri drugih poslih).
O spremembi družbene pogodbe tudi v tem primeru glasujejo družbeniki s tako večino, kot jo določa zakon oziroma družbena pogodba. To pomeni, da bo za spremembo družbene pogodbe glasoval tudi družbenik, katerega ravnanja so morebiten povod za pogodbeno ureditev izstopa. Posebnost pa velja glede glasovanja v samem postopku odločanja o izključitvi, ZGD-1 namreč izrecno daje pravico glasovati tudi družbeniku, ki se izključuje.
Z izključitvijo družbenika preneha njegov poslovni delež v dotični družbi in vse pravice in obveznosti, ki iz tega izhajajo. V ta namen morajo preostali družbeniki v treh mesecih po izključitvi:
- sprejeti sklep o zmanjšanju osnovnega kapitala za znesek, ki je enak nominalni višini osnovnega vložka, ki predstavlja poslovni delež, ki preneha, ali
- v sorazmerju s svojimi sedanjimi poslovnimi deleži prevzeti nove osnovne vložke ali povečati svoje sedanje osnovne vložke tako, da je višina osnovnega kapitala enaka višini osnovnega kapitala pred prenehanjem poslovnega deleža.
Če družbeniki v treh mesecih po izključitvi družbenika ne sprejmejo enega od sklepov, se šteje, da so sprejeli sklep o zmanjšanju osnovnega kapitala, poslovodstvo pa je zavezano izpeljati tak postopek.
Družbenik, ki je bil izključen iz družbe, ima pravico do izplačila ocenjene vrednosti svojega poslovnega deleža po stanju ob izključitvi. Družba mu mora to vrednost izplačati najpozneje v šestih letih od dneva izključitve z obrestmi po obrestni meri, po kateri se obrestujejo bančni denarni depoziti na vpogled. Če družba ali družbeniki od izključenega družbenika zahtevajo plačilo odškodnine, sme družba izplačilo ocenjene vrednosti poslovnega deleža zadržati do pravnomočnosti sodbe, s katero je odločeno o tem odškodninskem zahtevku, ali do sklenitve poravnave med družbo in izključenim družbenikom.
Plačilo ocenjene vrednosti poslovnega deleža se lahko opravi šele po vpisu zmanjšanja osnovnega kapitala v register ali po vpisu spremembe določb družbene pogodbe o spremembi poslovnih deležev družbenikov v register.
Ne glede na pogodbeno ureditev izključitve pa ima vsak družbenik pravico, da zahteva izključitev drugega družbenika, če zato obstajajo utemeljeni razlogi.
Ker je postopek izključitve družbenika izjemno kompleksen in terja natančno poznavanje tako zakonodaje kot sodne prakse, je priporočljivo, da se glede teh vprašanj posvetujete s pravnim strokovnjakom. Naši pravni strokovnjaki imajo bogate izkušnje s področja gospodarskega prava in vam bodo z veseljem pomagali pri pravilni izvedbi postopka izključitve družbenika.
Add comment
Comments