Pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo ali prokuristom

Poslovodna oseba (oz. prokurist) lahko svoje delo opravlja na civilnopravni ali delovnopravni podlagi. V primeru, da se s tako osebo sklepa pogodba o zaposlitvi Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), Ur. l. RS, št. 21/13, omogoča odstop od nekaterih zakonskih določb, bodisi tako, da je pogodbena ureditev bolj ali manj ugodna za delavca-poslovodno osebo ali prokurista. S tem ZDR-1 omogoča bolj fleksibilno ureditev, ki se približa posebnostim dvojnega, delovno in korporacijsko-pravnega, položaja poslovodnih oseb in prokuristov.

ZDR-1 ne podaja definicije poslovodne osebe niti prokurista. Najdemo jo v Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1), Ur. l., RS št. 65/09. Za poslovodstvo se štejejo organi ali osebe, ki so po ZGD-1 ali po aktih družbe pooblaščeni, da vodijo njene posle. Pri delniški družbi je to uprava ali upravni odbor, pri družbi z omejeno odgovornostjo pa eden ali več poslovodij (direktorjev). Prokura je posebna vrsta pooblastila za zastopanje, ki ga družba podeli eni ali več fizičnim osebam, imenovanim prokuristi. Prokurist je tako pooblaščenec, ki je na podlagi prejete prokure upravičen zastopati družbo v določenem obsegu. To pomeni, da je odstop od določb ZDR-1 možen le za osebe, ki so zakoniti zastopniki družbe ali jim je bila podeljena prokura. Od poslovodnih oseb pa je nujno dosledno ločevati vodilne delavce, tj. delavce, ki vodijo poslovno področje ali organizacijsko enoto pri delodajalcu in imajo pooblastila za sklepanje pravnih poslov ali za samostojne kadrovske in organizacijske odločitve. Zanje posebnosti, opisane v tem prispevku, ne veljajo, saj v družbi nimajo korporacijsko-pravnega položaja, z družbo so zgolj v delovnopravnem razmerju.

Stranki lahko v pogodbi o zaposlitvi s poslovodno osebo ali prokuristom drugače uredita pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja v zvezi:

• s pogoji in omejitvami delovnega razmerja za določen čas,
• z delovnim časom,
• z zagotavljanjem odmorov in počitkov,
• s plačilom za delo,
• z disciplinsko odgovornostjo,
• s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi.

Če se stranki v pogodbi o zaposlitvi jasno in nedvoumno ne dogovorita za odstop od določb ZDR-1, tudi za poslovodno osebo velja ureditev, kot jo določa ZDR-1.

Sklenitev pogodbe o zaposlitvi s poslovodno osebo in prokuristom je eden od primerov, v katerem je dopustno skleniti pogodbo o zaposlitvi za določen čas, pri čemer trajanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas ni omejeno in se lahko sklene za čas, daljši od dveh let. ZDR-1 tako omogoča, da se trajanje pogodbe o zaposlitvi s poslovodno osebo ali prokuristom veže na trajanje mandata, torej, da se pogodba o zaposlitvi sklene samo za čas trajanja mandata. Pri tem pa je pomembno, da je v pogodbi jasno navedeno, da gre za pogodbo, sklenjeno za določen čas iz razloga zaposlitve poslovodne osebe oziroma prokurista, ter da je pogodba sklenjena za trajanje mandata.

Glede na naravo dela poslovodnim osebam oz. prokuristom praviloma ni mogoče vnaprej razporediti delovnega časa, odmorov in počitkov, zato lahko stranki v pogodbi o zaposlitvi določita, da si poslovodna oseba oz. prokurist delovni čas, počitke in odmore določi sam, pod pogojem, da mu morata biti zagotovljena varnost in zdravje pri delu.

Z možnostjo odstopa od določb ZDR-1 glede plačila, lahko stranki dogovorita tako višino kot obliko plačila, pri čemer nista vezani na kogentne določbe ZDR-1. To omogoča tudi, da plačilo vežeta na ureditev, ki jo določa ZGD-1 in priporočila združenja Manager.

ZDR-1 omogoča tudi, da se drugače kot v zakonu uredi disciplinska odgovornost. Smisel takšne ureditve oz. odstopa od pravil delovnega prava je v tem, da lahko stranki odgovornost poslovodne osebe in prokurista uredita na način, ki ustreza dvojnemu pravnemu položaju. Namreč, že sam ZGD-1 določa postopke, ki so na voljo družbi v primeru hujših kršitev dolžnosti s strani poslovodne osebe, na primer odpoklic.

V pogodbi o zaposlitvi s poslovodno osebo ali prokuristom je mogoče določiti tudi, da pogodba preneha iz drugih razlogov, kot so tisti, ki jih določa ZDR-1. Običajno je določeno, da pogodba o zaposlitvi preneha s prenehanjem mandati oz. z dnem odpoklica s funkcije. Nujno pa je, da je tak odpovedni razlog v pogodbi jasno določen, saj v primeru prenehanja funkcije, pogodba o zaposlitvi ne preneha avtomatično. To pomeni, da ima delodajalec, v odsotnosti posebne ureditve, možnost, da poslovodji ali prokuristu odpove pogodbo o zaposlitvi le iz enega od razlogov in po postopku, ki ga določa ZDR-1.

Ali načrtujete zaposlitev poslovne osebe ali prokurista? Naši pravni strokovnjaki imajo bogate izkušnje s področja delovnega in korporacijskega prava ter vam bodo z veseljem svetovali in pripravili ustrezno pogodbo.