Med temeljne obveznosti delavca po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1), Ur. l. RS, št. 21/13 spada tudi prepoved konkurence, kamor uvrščamo konkurenčno prepoved in konkurenčno klavzulo. Konkurenčna prepoved je urejena v 39. členu ZDR-1 in predstavlja zakonsko prepoved delavcu, da v času trajanja delovnega razmerja opravlja dejavnost, ki je konkurenčna dejavnosti delodajalca. Nasprotno gre pri konkurenčni klavzuli, urejeni v 40., 41. in 42. členu ZDR-1, za pogodbeno dogovorjeno obveznost, pri kateri se delavec zaveže, da po izteku delovnega razmerja določen čas ne bo opravljal konkurenčne dejavnosti, delodajalec pa mu bo izplačeval nadomestilo, če mu bo spoštovanje konkurenčne klavzule onemogočalo pridobivanje primerljivega zaslužka. Gre torej za dva povsem različna instituta, katerih razlike izpostavljamo v nadaljevanju.
Prepoved konkurence
Prepoved konkurence je zakonska obveznost, ki vsakemu delavcu prepoveduje, da med trajanjem delovnega razmerja za svoj ali tuj račun opravlja dela ali sklepa posle, ki sodijo v dejavnost, ki jo dejansko opravlja delodajalec, in pomenijo, ali bi lahko pomenili za delodajalca konkurenco, razen če za to pridobi pisno soglasje delodajalca.
Ker gre za zakonsko obveznosti, ni treba klavzule vključiti v pogodbo o zaposlitvi. Prepoved konkurence velja izključno v času trajanja delovnega razmerja.
Določba delavcu prepoveduje opravljati konkurenčno dejavnost tako, kadar delavec nastopa kot nosilec podjema (npr. kot s.p.), kot tudi kadar deluje za nosilca podjema (npr. delo opravlja za drugo pravno osebo, ki ni delodajalec preko avtorske ali podjemne pogodbe, ko sodeluje v konkurenčni družbi kot (so)ustanovitelj).
Z določitvijo prepovedi konkurence se delavcu omejuje ustavna pravica do svobode dela, in sicer zaradi varstva ustavne pravice delodajalca do svobodne gospodarske pobude. Kadar pa si nasproti, stopita dve ustavni pravici, pa je eno dovoljeno omejiti zaradi varstva druge, samo toliko, kolikor je to nujno potrebno. Zato delodajalec ne sme prepovedati opravljanja vsakršne pridobitne dejavnosti, temveč lahko prepove opravljati samo tiste dejavnosti, ki delodajalcu predstavljajo konkurenco. Glede opravljanja drugih pridobitnih dejavnosti, ki niso konkurenčne dejavnosti, ki jo opravlja delodajalec, je delavec prost, tj. ne potrebuje nikakršnega soglasja delodajalca, niti nima dolžnosti, da o opravljanju take dejavnosti obvešča delodajalca.
Delavcu je prepovedano opravljati tako dejanja, ki predstavljajo možnost konkuriranja, kot tudi dejanja, ki predstavljajo konkurenco.
Posebno plačilo za spoštovanje konkurenčne klavzule ni določeno, saj šteje, da je spoštovanje te obveznosti že ovrednoteno v osnovni plači.
Kot izrecna sankcija za kršitev prepovedi konkurence je določena odškodninska odgovornost delavca. Seveda pa lahko delodajalec glede na okoliščine posamezne kršitve uveljavlja tudi disciplinsko odgovornost delavca ali začne postopek redne ali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Za primer kršitve prepovedi konkurence pa ni dopustno določiti pogodbene kazni.
Konkurenčna klavzula
Pri konkurenčni klavzuli gre za določitev pogodbene obveznosti, ki delodajalcu omogoča, da se zaščiti pred izkoriščanjem specifičnega delodajalčevega znanja in poslovnih zvez s strani nekdanjega zaposlenega po prenehanju delovnega razmerja.
Konkurenčna klavzula se lahko dogovori v le v naslednjih primerih in pod naslednjimi pogoji.
Za konkurenčno klavzulo se je dovoljeno dogovoriti samo v primerih, kadar delavec pri svojem delu ali v zvezi z delom pridobiva tehnična, proizvodna ali poslovna znanja in poslovne zveze. To pomeni, da konkurenčna klavzula varuje samo specifična znanja in poslovne zveze, ki jih delavec je pridobil v okviru opravljanja dela pri delodajalcu, in ne splošnega znanja oz. izkušenj, ki jih je delavec sicer pridobil z delom pri delodajalcu, bi pa enako znanje oz. izkušnje pridobil z opravljanjem istovrstnega dela pri kateremkoli delodajalcu.
Konkurenčna klavzula mora biti razumno časovno omejena, v nobenem primeru pa ne sme biti dogovorjena za več kot dve leti po prenehanju pogodbe o zaposlitvi, prva tako konkurenčna klavzula ne sme izključiti možnosti primerne zaposlitve delavca.
Konkurenčna klavzula je lahko dogovorjena le za primere prenehanja pogodbe o zaposlitvi s sporazumom med strankama, zaradi redne odpovedi s strani delavca, redne odpovedi delavcu iz krivdnega razloga ali izredne odpovedi delavcu s strani delodajalca, razen v primeru izredne odpovedi v primeru izredne odpovedi, podane iz razloga, ker delavec odkloni prehod in dejansko opravljanje dela pri delodajalcu prevzemniku iz ter v pogodbi o zaposlitvi za določen čas za primer prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, kadar le-ta preneha s potekom časa, kadar se pogodba o zaposlitvi za določen čas sklepa z vodilnim delavcem, poslovodno osebo ali prokuristom ali za opravljanje projektnega dela.
Konkurenčna klavzula mora biti dogovorjena v pisni obliki, usten dogovor o konkurenčni klavzuli je neveljaven.
Nadomestilo mora biti določeno v pogodbi o zaposlitvi in znašati mesečno najmanj tretjino povprečne mesečne plače delavca v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi. Če stranki višine denarnega nadomestila ne določita v pogodbi o zaposlitvi, šteje, da konkurenčna klavzula ne velja. Nekdanji zaposleni pa je upravičen do prejemanja nadomestila le, če spoštovanje konkurenčne klavzule onemogoča pridobitev zaslužka, primerljivega delavčevi prejšnji plači.
Delodajalec in delavec se lahko sporazumno dogovorita o prenehanju veljavnosti konkurenčne klavzule, delavec pa ima možnost enostranskega odstopa, če odpove pogodbo o zaposlitvi, ker je delodajalec huje kršil določila pogodbe o zaposlitvi, pod pogojem, da v roku enega meseca od dneva prenehanja pogodbe o zaposlitvi prejšnjemu delodajalcu pisno izjavi, da ni vezan s konkurenčno klavzulo.
V primeru, da delavec konkurenčne klavzule ne spoštuje lahko delodajalec zahteva od nekdanjega delavca, da preneha z opravljanjem konkurenčnih ravnanj ali odstopi od konkurenčne klavzule. V obeh primerih pa je delodajalec upravičen zahtevati povrnitev škode, ki mu je nastala zaradi delavčeve kršitve konkurenčne klavzule. Drugače kot pri kršitvi konkurenčne prepovedi, pa se je v pogodbi o zaposlitvi za primer kršitve konkurenčne klavzule dopustno dogovoriti za pogodbeno kazen.
V članku smo osvetlili ključne vidike konkurenčne prepovedi in konkurenčne klavzule. Naši pravni strokovnjaki imajo bogate izkušnje s področja delovnega prava ter vam bodo z veseljem pomagali pri pripravi ustrezne pogodbe o zaposlitvi, ki bo zagotavljala, da bo vaše poslovanje skladno z veljavno zakonodajo in vašimi potrebami.
Add comment
Comments