Poskusno delo

Poskusno delo, urejeno v 125. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), Ur. l. RS št. 21/13 je pomemben institut pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi. Čeprav je njegov namen omogočiti tako delodajalcu kot delavcu, da preverita, ali so pričakovanja glede delovnega razmerja izpolnjena, se v praksi uporablja predvsem z namenom, da delodajalec preizkusi delavca in oceni njegovo usposobljenost za opravljanje dogovorjenega dela.

Dogovor o poskusnem delu v pogodbi o zaposlitvi

Da je poskusno delo veljavno dogovorjeno, mora biti dogovorjeno v pisni obliki, torej v pogodbi o zaposlitvi. V primeru, da je poskusno delo dogovorjeno ustno, tak dogovor ni veljaven, pogodba o zaposlitvi pa je sklenjena brez poskusnega dela. Na drugi strani ZDR-1 ne zahteva, da je zahteva po poskusnem delu določena v objavi prostega delovnega mesta, niti da je možnost poskusnega dela opredeljena v aktu o sistemizaciji delovnega mesta.

Poskusno delo traja od nastopa dela do izteka obdobja, za katero je dogovorjeno. Kasneje, ko delavec nekaj časa že opravlja delo, poskusnega dela ni dovoljeno določiti. Prav tako ni dovoljeno določiti poskusnega dela v kasnejši pogodbi o zaposlitvi za opravljanje istega dela, ni pa ovire, da se poskusno delo določi v kasnejši pogodbi o zaposlitvi za opravljanje drugega dela.

V praksi delodajalci pogosto sklepajo pogodbo o zaposlitvi za določen čas za čas poskusnega dela. Taka praksa ni pravilna, saj ZDR-1 taksativno našteva primere, v katerih je dovoljeno skleniti pogodbo o zaposlitvi, opravljanje poskusnega dela pa ni eden izmed dopustnih razlogov. O posledicah nezakonito sklenjene pogodbe za določen čas si lahko preberete na povezavi: https://www.avemontis.com/blog/2480791_sklepanje-pogodbe-o-zaposlitvi-za-dolocen-cas-izjema-ki-v-praksi-pogosto-postane-pravilo. Na drugi strani se lahko v pogodbo o zaposlitvi za določen čas (ki je sklenjena iz zakonsko dopustnih razlogov) vključi določba o opravljanju poskusnega dela, trajanje poskusnega dela pa mora biti sorazmerno trajanju pogodbe za določen čas. To je primerno predvsem v primeru, ko bo delavec delo po pogodbi o zaposlitvi opravljal daljši čas, npr. zaradi nadomeščanja začasno odsotnega delavca. Prepoved določitve poskusnega dela za isto delo v kasnejši pogodbi o zaposlitvi velja tudi v primeru pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

Trajanje in podaljšanje poskusnega dela

Poskusno delo lahko na podlagi ZDR-1 traja največ 6 mesecev. Veliko kolektivnih pogodb pa trajanje poskusnega dela za delavce ureja bolj ugodno. To pomeni, da je najdaljše dovoljeno trajanje poskusnega dela krajše, zato morate obvezno preveriti, ali vas zavezuje kolektivna pogodba na ravni dejavnosti in kako določa trajanje poskusnega dela. Pogosto se zgodi, da kolektivne pogodbe trajanje poskusnega dela vežejo na zahtevano stopnjo izobrazbe ali zahtevnost delovnega mesta.

Ker ZDR-1 omogoča, da delodajalec poda oceno o (ne)uspešnosti poskusnega dela že pred iztekom poskusne dobe, se postavlja vprašanje, kako hitro delodajalec razumno ugotovi, da delavec pogojev za opravljanje dela ne izpolnjuje.

Na splošno velja, da je zelo pomembno, da delavec dela ne opravlja prekratek čas, preden mu delodajalec poda negativno oceno poskusnega dela in posledično odpove pogodbo o zaposlitvi, saj je bistveno, da delodajalec omogoči delavcu opravljanje dela toliko časa, da lahko delavčevo delo realno oceni. Prav tako enkratna napaka in/ali nepravilen način dela, ki je pri delodajalcu običajen ne zadostujeta za podajo negativne ocene. Na drugi strani lahko obstajajo določene okoliščine, ki upravičujejo skoraj takojšnjo podajo negativne ocene poskusnega dela in odpovedi po nastopu dela. Gre za primere, v katerih je zelo hitro jasno, da delavec pogojev za opravljanje dela ne izpolnjuje. Npr. zadostujejo že trije dnevi, da se je delodajalec prepričal, da delavec, zaposlen na delovnem mestu, kjer se zahteva aktivno znanje tujega jezika, ni zmožen komunikacije v tujem jeziku, da bi lahko izpolnjeval svoje delovne naloge v skladu s pričakovanji delodajalca.  

Za potrebe kasnejše odpovedi pa je seveda ključno, da je delodajalec sposoben argumentirati in dokazati, da delavec ni bil sposoben opravljati dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi.

ZDR-1 daje tudi možnost, da se poskusno delo podaljša v primeru, ko je delavec v času poskusnega dela začasno odsoten. Namreč, v primeru, da bi bil zaposleni večji del poskusnega obdobja odsoten zaradi bolezni, delodajalec objektivno ne bi mogel preizkusiti delavčevih sposobnosti in podati ustrezne ocene, ali je bilo poskusno delo opravljeno uspešno ali ne, kar lahko predstavlja razlog, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega dela nezakonita.  

Podrobnejših določb o podaljšanju poskusne dobe ZDR-1 ne vsebuje, zato je vprašanje  podaljšanja predmet urejanja v kolektivni pogodbi ali splošnem aktu delodajalca. Kolektivne pogodbe lahko določajo kdaj (ob kako dolgi odsotnosti) se poskusno delo podaljša, za koliko časa in na kakšen način. Če to ni v zadostni meri urejeno v kolektivi pogodbi je priporočljivo, da delodajalec to področje uredi v internem aktu.

Poskusno delo mogoče podaljšati soglasno, s podpisom aneksa ali na podlagi enostranske odločitve delodajalca (sklep).

Spremljanje in ocenjevanje PD

Delodajalec mora ugotoviti ali je delavec poskusno delo opravil uspešno ali ne. Ker ZDR-1 nima podrobnejših določb o spremljanju in ocenjevanju poskusnega dela. Natančnejše določbe vsebujejo nekatere kolektivne pogodbe. Če delodajalca kolektivna pogodba na ravni dejavnosti ne zavezuje oz. so določbe preskope,  je priporočljivo, da delodajalec sprejme pravilnik o ocenjevanju poskusnega dela v katerem uredi postopek spremljanja in ocenjevanja poskusnega dela.

Ocena mora biti podana najkasneje ob izteku poskusnega dela. V praksi je pogosto in tudi priporočljivo, da delodajalci izdajo pisno in obrazloženo oceno poskusnega dela. To pripomore k temu, da bo tudi sama odpoved ustrezno utemeljena, ter k hitrejši pripravi odpovedi v primeru, da je delavec ocenjen negativno.

V primeru, da je delavec ocenjeno negativno, mora delodajalec v razumnem času od podaje negativne ocene pripraviti in vročiti delavcu odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Odpoved pogodbe o zaposlitvi v času poskusnega dela

Če delodajalec v času trajanja ali ob poteku poskusnega dela ugotovi, da delavec poskusnega dela ni uspešno opravil, lahko delavcu redno odpove pogodbo o zaposlitvi. Odpovedni rok je 7 dni.

ZDR-1 določa, da je v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela upravičen do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, vendar bo do odpravnine delavec upravičen le izjemoma, saj 108. člen ZDR-1 v drugem odstavku določa, da delavcu odpravnina pripada le v primeru, da je bil delavec pri delodajalcu zaposlen več kot eno leto, kar pomeni, da v primeru sklenitve delavčeve prve pogodbe o zaposlitvi z delodajalcem pogoj ne bo izpolnjen. Drugače je v primeru, če je bil delavec pri delodajalcu že zaposlen in z delodajalcem sklene novo pogodbo o zaposlitvi za drugo delovno mesto, takrat bo zelo verjetno izpolnjeval pogoj »več kot eno leto zaposlitve pri delodajalcu« in bo upravičen do odpravnine.

Delodajalec lahko v času poskusnega dela odpove pogodbo o zaposlitvi, v primeru, da so podani razlogi za izredno odpoved ali zaradi postopka za prenehanje delodajalca ali prisilne poravnave.

Pravilnik o poskusnem delu

Zakonska ureditev poskusnega dela je precej podnormirana, prav tako tudi večina kolektivnih pogodb nima dovolj natančnih določb, zato je priporočljivo, da delodajalec sprejme pravilnik, ki bo uredil vse vprašanja v zvezi s poskusnim delom.

Pravilnik naj zajema celoten postopek ocenjevanja, od tega kateri organ ocenjuje poskusno delo, njegovo sestavo, potek ocenjevanja, roke za izdelavo ocene, na kakšen način se delavca seznani z oceno poskusnega dela.

Naši pravni strokovnjaki imajo poglobljeno znanje o delovnopravni zakonodaji in vam bodo z veseljem svetovali glede poskusnega dela ter vam pripravili ustrezen pravilnik.