Pripravljenost na delo na domu

Pripravljenost na delo na domu predstavlja specifično obliko delovne obveznosti, ki od zaposlenega zahteva, da je izven svojega rednega delovnega časa delodajalcu dosegljiv in da se odzove na poziv delodajalca in nemudoma začne z opravljanjem dela.

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), Ur. l. RS št. 21/13 pripravljenosti na delo na domu ne ureja. V zasebnem sektorju je urejanje pripravljenosti na delo na domu tako prepuščeno predvsem kolektivnim pogodbam na ravni dejavnosti. Institut pripravljenosti na delo na domu poznajo na primer Kolektivna pogodba dejavnosti bančništva Slovenije, Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije, Kolektivna pogodba za zavarovalstvo Slovenije. Na splošno je pripravljenost na delo na domu v kolektivnih pogodbah urejena zelo skopo, zato je nujno, da delodajalci, ki se odločijo za vpeljavo tega instituta, pravice in obveznosti podrobneje določijo v splošnem aktu.

V primeru, da kolektivna pogodba dejavnosti tega instituta ne ureja, sodna praksa dopušča možnost, da delodajalec ta institut uvede samostojno in sicer tako, da sprejeme ustrezen splošni akt. Pri tem mora delodajalec zagotoviti spoštovanje splošnih načel delovnega prava. V nadaljevanju predstavljamo nekaj ključnih vidikov.

Počitki

Organizacija pripravljenosti predvsem ne sme nikakor posegati v pravico delavca do dnevnega in tedenskega počitka. Delodajalci se morajo zavedati in preprečiti situacije, ko bi zaradi pogostih ali dolgotrajnih aktiviranj med pripravljenostjo delavec ostal brez minimalnega zakonsko določenega počitka.

Če ponazorimo na primeru delavca, ki je v času od 9.00 do 17.00 ure opravil 8 ur rednega dela, po zaključku pa je bil razporejen na pripravljenost na delo na domu, nato pa je med pripravljenostjo bil pozvan, da opravi nujno nalogo med pripravljenostjo. Delo je opravljal v času od 22.00 do 00.00. Če bi ta delavec naslednji dan z delom začel pred 9.00, bi mu bila kršena pravica do 12 urnega počitka med dvema zaporednima delovnima dnevoma.

Nadurno delo

Vsaka ura dejanskega dela, opravljena med pripravljenostjo, ki presega polni delovni čas delavca, predstavlja nadurno delo. Pri čemer je pomembno vedeti, da ZDR-1 strogo omejuje obseg nadurnega dela, in sicer na največ 8 ur na teden, 20 ur na mesec in 170 ur na leto. Izjemoma se lahko s pisnim soglasjem delavca letna omejitev preseže do 230 ur, pri čemer delovni dan ne sme biti daljši od 10 ur.

ZDR-1 tudi določa, katerim delavcem se nadurnega dela ne sme odrediti in katerim se sme nadurno delo odrediti le z njihovim soglasjem. Zato je treba pri določanju zaposlenih, ki bodo vključeni v sistem pripravljenosti, paziti, da se na seznam uvrsti le tiste zaposleni, ki jim je dovoljeno odrediti nadurno delo. Za zaposlene, za katere je za nadurno delo treba pridobiti predhodno pisno soglasje, je treba soglasje pridobiti pred vsakokratno odreditvijo pripravljenosti.

Plačilo

V okviru pripravljenosti na delo na domu razlikujemo med časom, ko je delavec zgolj v stanju pripravljenosti, čaka na poziv delodajalca in torej ne opravlja dela ter časom, ko se delavec odzove na poziv delodajalca in dejansko opravlja delo.

Efektivni delovni čas opredeljen kot čas, ko delavec dela, je na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti. Iz tega izhaja, da dejansko opravljanje dela med pripravljenostjo šteje v efektivni delovni čas in nasprotno, da se čas pasivne pripravljenosti tako ne všteva v efektivni delovni čas.

Zato za čas pripravljenosti delavcu pripada dodatek za pripravljenost. Če delavec v času pripravljenosti dejansko opravlja delo, se ta čas šteje za nadurno delo in se plača v skladu s predpisi, ki urejajo nadurno delo.

Splošni akt

Za zakonito in učinkovito izvajanje pripravljenosti na delo na domu je nujno, da delodajalec vzpostavi jasna pravila. Interni akt, s katerim se ureja pripravljenost na delo na domu mora celovito urediti vsa relevantna vprašanja, vključno z delovnimi mesti, za katera se lahko odredi pripravljenost, pravice in obveznosti delavcev med pripravljenostjo, postopek odreditve pripravljenosti, sistem rotacije zaposlenih, ki se jih razporeja v pripravljenost, kompenzacijo in načinom obveščanja delavcev o urniku pripravljenosti.

Imate vprašanje glede pripravljenosti na delo na domu ali potrebujete pravilnik? Naši pravni strokovnjaki imajo bogate izkušnje s področja delovnega prava ter vam bodo z veseljem svetovali in pripravili ustrezne splošne akte.