Pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas predstavlja temeljno obliko delovnega razmerja, ki delavcu zagotavlja stabilnost in varnost zaposlitve. Nasprotno pa je sklepanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas izjema, ki jo zakonodaja dopušča le v točno določenih primerih. Kljub temu pa praksa pogosto kaže na razširjeno uporabo pogodbe o zaposlitvi za določen čas na način, ki presega zakonsko ureditev in vodi do različnih zlorab. Dve pogosti obliki zlorab sta veriženje pogodb (nezakonito podaljševanje zaporednih pogodb preko zakonsko določene časovne omejitve) ter sklepanje pogodb iz razlogov, ki niso taksativno našteti v zakonu, na primer, sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas z namenom opravljanja poskusnega dela.
Primeri v katerih je dovoljeno skleniti pogodbo o zaposlitvi za določen čas
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), Ur. l. RS št. 21/13 taksativno našteva primere, v katerih je dovoljeno skleniti pogodbo o zaposlitvi za določen čas, in sicer:
- za izvrševanje dela, ki po svoji naravi traja določen čas,
- za nadomeščanje začasno odsotnega delavca,
- v primeru začasno povečanega obsega delaa,
- za zaposlitev tujca ali osebe brez državljanstva z ustreznim dovoljenjem,
- za zaposlitev poslovodne osebe ali prokurista,
- za zaposlitev vodilnega delavca,
- za opravljanje sezonskega dela,
- zaradi zaposlitve zaradi priprave na delo, usposabljanja ali izpopolnjevanja za delo, oziroma izobraževanja,
- za opravljanje dela v prilagoditvenem obdobju na podlagi odločbe pristojnega organa,
- za opravljanje javnih del ali vključitev v ukrepe aktivne politike zaposlovanja,
- za pripravo oziroma izvedbo projektno organiziranega dela, za opravljanje dela, ki je potrebno v času uvajanja novih programov, tehnologije ali usposabljanja delavcev,
- za predajo dela,
- za voljene in imenovane funkcionarje oziroma druge delavce, vezane na mandat,
- v drugih primerih, določeni z zakonom ali kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti.
Izjema velja za manjše delodajalce, ki lahko s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti dogovorijo možnost sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas ne glede na zgoraj navedene omejitve.
Omejitev trajanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Trajanje pogodbe o zaposlitvi je praviloma omejeno na čas, ki je potreben, da se delo, navedeno v zgornjih primerih, opravi.
ZDR-1 prepoveduje sklepanje ene ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za isto delo, katerih neprekinjen čas trajanja bi bil daljši od dveh let. Za isto delo šteje delo, ki je vsebinsko enako, to pomeni, da se delodajalec omejitvi ne more izogniti s formalno drugačnim poimenovanjem delovnega mesta in preoblikovanim opisom nalog. Prav tako se pojavi dvom o upravičenosti sklepanja pogodbe o zaposlitvi, če se zaporedno za isto delo sklene več pogodb za določen čas, katerih trajanje presega dve leti, tudi če je vsaka naslednja pogodba sklenjena z drugim delavcem, saj je v tem primeru element začasnosti zelo vprašljiv. Z vidika opredelitve neprekinjenosti opravljanja dela pa je pomembno, da trimesečna ali krajša prekinitev ne pomeni prekinitve zaporednega sklepanja pogodb o zaposlitvi.
Prepoved sklepanja ene ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za isto delo, katerih neprekinjen čas trajanja bi bil daljši od dveh let, pa ne velja v naslednjih primerih:
- nadomeščanje začasno odsotnega delavca,
- zaposlitev tujca ali osebe brez državljanstva,
- zaposlitev poslovodne osebe ali prokurista,
- zaposlitev vodilnega delavca,
- zaposlovanje voljenih in imenovanih funkcionarjev oziroma drugih delavcev, vezanih na mandat.
Posebna pravila veljajo za:
- opravljanje projektnega dela - za obdobje daljše od dveh let se lahko sklene tudi pogodba o zaposlitvi za določen čas za opravljanje projektnega dela, in sicer pod pogojem, da projekt traja več kot dve leti in se pogodba o zaposlitvi za določen čas sklene za ves čas trajanja projekta.
- sklepanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas iz razloga predaje dela, ki je lahko sklenjena za največ en mesec,
- sklepanje pogodbo o zaposlitvi v primeru, da nihče od kandidatov ne izpolnjuje predpisanih pogojem, ki so lahko sklene za največ 1 leto.
Obvezne sestavine in oblika pogodbe o zaposlitvi za določen čas
V pogodbi o zaposlitvi za določen čas mora biti jasno opredeljeno njeno trajanje. Trajanje mora biti določeno ali vsaj določljivo. Čas trajanja se lahko določi na različne načine, npr. s točnim rokom (»se sklepa za določen čas od 14.6.2023 do 14.9.2023«, »se sklepa za 1 leto«) ali opisno (»do vrnitve delavke s starševskega dopusta«). Če s pogodbo o zaposlitvi čas trajanja ni pisno določen, se domneva, da je pogodba o zaposlitvi sklenjena za nedoločen čas.
Obvezna sestavina je tudi navedba razloga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas ter določilo o načinu izrabe letnega dopusta.
Prav tako je pomembno, da je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v pisni obliki, če ni sklenjena v pisni obliki ob nastopu dela, se domneva, da je pogodba o zaposlitvi sklenjena za nedoločen čas.
Pogodba o zaposlitvi za določen čas in poskusno delo
Sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas z izključnim namenom opravljanja poskusnega dela je nezakonita. ZDR-1 namreč ne uvršča preverjanja delavčeve usposobljenosti za delo med taksativno naštete razloge, ki upravičujejo sklenitev pogodbe za določen čas. Posledično predstavlja takšna praksa zlorabo, saj se institut pogodbe o zaposlitvi za določen čas uporablja za namen, ki mu ni namenjen.
Za preverjanje delavčevih sposobnosti je ZDR-1 predvidel institut poskusnega dela, ki ga je mogoče veljavno dogovoriti tako v pogodbi o zaposlitvi za nedoločen čas kot tudi v pogodbi o zaposlitvi za določen čas. Če se poskusno delo določi v pogodbi o zaposlitvi za določen čas, se trajanje poskusnega dela določi sorazmerno trajanju te pogodbe in naravi dela. Če se sklene nova zaporedna pogodba o zaposlitvi za določen čas za isto delo, le-ta ne sme vključevati poskusnega dela.
Prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas, preneha veljati brez odpovednega roka s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, oziroma ko je dogovorjeno delo opravljeno ali s prenehanjem razloga, zaradi katerega je bila sklenjena.
Iz tega izhaja, da pogodba o zaposlitvi za določen čas preneha avtomatično, zato delodajalec v zvezi s prenehanjem ni zavezan narediti ničesar. Kljub temu pa je priporočljivo, da delodajalec delavca o izteku pogodbe pravočasno pisno obvesti ter poskrbi, da delavec po prenehanju pogodbe o zaposlitvi ne bo več prihajal na delo. Namreč, če delavec po izteku pogodbe za določen čas ostane na delu tudi po preteku časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas, pride do transformacije pogodbe za določen čas v pogodbo za nedoločen čas.
Pogodba o zaposlitvi za določen čas pa lahko preneha tudi na podlagi sporazuma ali po postopku redne ali izredne odpovedi.
Pogodba o zaposlitvi za določen čas in odpravnina
Delavec, ki mu preneha pogodba o zaposlitvi za določen čas zaradi izteka časa, za katerega je bila sklenjena, ima pravico do odpravnine.
Pravice do odpravnine pa nima delavec v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, če gre za:
- nadomeščanje začasno odsotnega delavca,
- v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas za opravljanje sezonskega dela, ki traja manj kot tri mesece v koledarskem letu,
- v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas za opravljanje javnih del oziroma prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je bila sklenjena zaradi vključitve v ukrepe aktivne politike zaposlovanja.
Osnova za odmero odpravnine je povprečna mesečna plača delavca za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
V primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je sklenjena za eno leto ali manj, ima delavec pravico do odpravnine v višini 1/5 osnove iz prejšnjega odstavka. Če je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena za več kot eno leto, ima delavec ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi pravico do odpravnine v višini iz prejšnjega stavka, povečane za sorazmerni del odpravnine iz prejšnjega stavka za vsak mesec dela.
Delavec tudi nima pravice do odpravnine v primeru, ko delavec in delodajalec v času trajanja ali po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas skleneta pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas oziroma če delavec nadaljuje z delom na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas ali če delavec ne sklene pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas za ustrezno delo, ki mu ga je ponudil delodajalec po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
Posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Če je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom ali kolektivno pogodbo, ali če delavec nadaljuje z delom po poteku časa, za katerega je sklenil pogodbo, se šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. To pomeni, da pride do transformacije pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
To velja tudi, če v pogodbi o zaposlitvi za določen čas ni naveden razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi ali če je naveden lažen razlog, npr. navajanje začasno povečanega obsega dela, čeprav obseg dela ni povečan samo začasno.
V teh primerih lahko delavec od delodajalca zahteva izstavitev pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Če delodajalec temu ne ugodi, ima delavec možnost sodnega varstva.
Poleg tega ima nespoštovanje pravil v zvezi s pogodbo o zaposlitvi za določen čas tudi finančne posledice, z globo od 3.000 do 20.000 eurov se kaznuje delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
- sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas zunaj primerov, določenih v ZDR-1,
- sklene eno ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas v nasprotju z omejitvami sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas,
- pri nezakonito sklenjeni pogodbi za določen čas ne izroči delavcu pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas,
- delavcu, ki mu preneha pogodba o zaposlitvi za določen čas, ne izplača odpravnine.
Sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas je izjema, za katero morajo obstajati zakonsko utemeljeni razlogi in mora potekati znotraj predpisanih časovnih omejitev. Neupoštevanje teh pravil lahko prinese resne posledice za delodajalca, saj se nezakonito sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas transformira v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Zato je ključnega pomena, da se delodajalci natančno zavedajo zakonskih omejitev pri sklepanju tovrstnih pogodb, s čimer se izognejo pravnim tveganjem in zagotovijo skladnost poslovanja na področju delovnih razmerji.
Naši pravni strokovnjaki imajo bogate izkušnje s področja delovnega prava ter vam bodo z veseljem pomagali pri urejanju pogodbenih razmerji z delavci tako, da bo vaše poslovanje skladno z veljavno zakonodajo.
Add comment
Comments