V poslovnem svetu se pogosto pojavlja potreba po tem, da družbo v pravnih poslih zastopa tudi oseba, ki ni njen zakoniti zastopnik. V slovenskem pravnem redu to možnost ureja institut prokure, ki je podrobno urejen v Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1), Ur. l. RS, št. 65/09.
Prokura je posebna vrsta pooblastila za zastopanje, ki ga družba podeli eni ali več fizičnim osebam, imenovanim prokuristi. Pomembno je poudariti, da prokurist ni zakoniti zastopnik družbe, kot so to na primer člani uprave ali direktorji. Namesto tega deluje kot pooblaščenec, ki je na podlagi prejete prokure upravičen zastopati družbo v določenem obsegu.
Ključna značilnost prokure je, da prokurist je upravičen zastopati družbo, torej sklepati pravne posle v njenem imenu in za njen račun navzven, ne pa tudi voditi njenih poslov v notranjem delovanju družbe. Njegova pooblastila se torej nanašajo predvsem na odnose s tretjimi osebami.
Kljub jasni zakonski razliki med zakonitimi zastopniki in prokuristi je v praksi prokura pogosto napačno razumljena. Mnogi jo zamenjujejo s širšimi pooblastili, ki jih imajo zakoniti zastopniki oziroma precenjujejo obseg prokuristovih pristojnosti znotraj družbe.
V nadaljevanju bomo podrobneje osvetlili nekatere ključne vidike tega pomembnega instituta gospodarskega prava in razjasnili nekatere pogoste napačne predstave o prokuri.
Razlika med zastopanjem in vodenjem poslov
V uvodu je treba najprej prikazati razliko med zastopanjem in vodenjem poslov. Zastopanje pomeni izražanje volje v imenu zastopanega, in sicer navzven v razmerju do tretjih oseb. Na drugi strani poslovodenje zajema aktivnosti za organiziranje notranjega delovanja družbe, na primer oblikovanje volje družbe, vodenje poslov znotraj družbe, sprejemanje poslovnih odločitev, in se torej nanaša na aktivnosti, ki so usmerjene navznoter v družbo.
Razlika med zakonitim zastopnikom in prokuristom
Družbo so upravičeni zastopati zakoniti zastopniki. Njihovo upravičenje za zastopanje izhaja neposredno iz zakona. Zastopnik lahko opravlja vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe. Zakoniti zastopnik je v primeru d.o.o. poslovodja oz. direktor in v primeru d.d. pa so to člani uprave ali upravnega odbora. Zastopniki so hkrati upravičeni tudi do vodenja poslov družbe.
V drugo skupino oseb, ki so upravičeni zastopati družbo, spadajo prokuristi. Prokura predstavlja upravičenje za zastopanje družbe. Ta pristojnost izhaja iz pooblastila, ki ga zakoniti zastopnik podeli prokuristu. Prokurist je torej pogodbeni zastopnik družbe. Prokura upravičuje za vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, razen za odsvojitev (npr. prodaja nepremičnine) in obremenitev nepremičnin (npr. obremenitev s hipoteko), za kar mora biti prokurist posebej pooblaščen. To pomeni, da je na podlagi podelitve prokure prokurist pooblaščen izključno za zastopanje družbe ne pa tudi za vodenje poslov družbe.
Prokurist in poslovodna pooblastila
Ker se deloma vodenje poslov in zastopanje družbe prekrivata, vodenje poslov je podlaga za izražanje volje družbe navzven in ker prokurist običajno uživa veliko zaupanje poslovodstva, mu poslovodstvo v praksi pogosto podeli tudi določena pooblastila za vodenje poslov. Vendar, kot je bilo že poudarjeno, samo na podlagi podeljene prokure prokurist nima nobenih upravičenj ali pooblastil na področju vodenja poslov družbe. Če poslovodstvo na prokurista želi prenesti tudi pristojnosti v zvezi z vodenjem družbe, te pristojnosti ne bodo izhajale iz prokure same, ampak je za to potrebno posebno, ločeno pooblastilo. Obseg pooblastila prokurista za vodenje družbe je lahko zelo različen, npr. od vodenja posameznega področja znotraj družbe do vodenja vseh poslov v odsotnosti poslovodstva.
Primeri, ko prokurist poleg nalog, ki izhajajo iz prokure, opravlja še druge naloge, ki so običajne za sistemizirano delovno mesto
Pogosto se zgodi, da prokurist poleg nalog, ki izhajajo iz prokure, opravlja še druge naloge, ki so tipične za sistemizirano delovno mesto, na primer opravlja naloge pomočnika direktorja ali vodje kadrovskega oddelka.
Enako kot v zgornjem primeru podelitev prokure ne opravičuje, da prokurist poleg funkcije prokurista opravlja še delo na drugem sistemiziranem delovnem mestu. V tem primeru mora za opravljanje dela na drugem delovnem mestu obstajati ločena pravna podlaga.
Pravna podlaga za opravljanje dela prokurista
Skladno z Zakonom o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1), Ur. l. RS, št. 32/14, mora biti za opravljanje dela podana ustrezna pravna podlaga. Tega pa sama podelitev prokure, kot podelitev pooblastila za zastopanje družbe, skladno z ZGD-1 ne zagotavlja, zato mora imeti prokurist za zakonito opravljanje dela v družbi sklenjeno ustrezno pogodbo.
Prokurist delo lahko delo opravlja na podlagi Pogodbe o prokuri, kot pogodbe civilnega prava ali pogodbe o zaposlitvi, pri čemer je v pogodbi o zaposlitvi s prokuristom dovoljeno odstopiti od nekaterih določb Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), Ur. l. RS, št. 21/13.
Poleg tega je pomembno, da je podana pravna podlaga tudi za vsako drugo delo, ki ga morebiti prokurist za družbo opravlja poleg prokure. Če je prokurist tudi pooblaščen za vodenje poslov, mora pogodba zajemati tako vodenje poslov kot tudi zastopanje družbe. V tem primeru se tipično sklene Pogodba o poslovodenju s prokuristom. Če prokurist poleg funkcije prokurista opravlja še delo na sistemiziranem delovnem mestu, bo na primer za opravljanje funkcije prokurista imel sklenjeno Pogodbo o prokuri, za naloge, ki jih opravlja na sistemiziranem delovnem mestu, pa bo imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.
Upamo, da smo vam v tem članku osvetlili tipične nejasnosti, ki se pogosto pojavljajo v praksi pri razumevanju instituta prokure. Naši pravni strokovnjaki imajo bogate izkušnje s področja gospodarskega, civilnega in delovnega prava ter vam bodo z veseljem pomagali pri odgovarjanju na vsa vaša vprašanja, povezana s prokuro, kot tudi pri pripravi ustreznih sklepov in pogodb, ki bodo zagotavljali, da bo vaše poslovanje skladno z veljavno zakonodajo in vašimi specifičnimi potrebami.
Add comment
Comments