Regres za letni dopust

S pridobitvijo pravice do letnega dopusta delavci pridobijo tudi pravico do izplačila regresa za letni dopust. V nadaljevanju vam predstavljamo nekaj ključnih vidikov, ki so povezani z določitvijo višine in izplačilom regresa.

Višina regresa in davčna obravnava

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), Ur. l. RS št. 21/13 zavezuje delodajalce, da izplačajo regres najmanj v višini minimalne plače. Znesek minimalne plače za leto 2025 znaša 1.277,72 Eur. Če kolektivna pogodba, ki zavezuje delodajalca, določa višji znesek regresa, je delodajalec dolžan izplačati regres v višini, ki jo določa kolektivna pogodba. Višji (od zakonskega minimuma oz. minimuma v kolektivni pogodbi) znesek regresa lahko delodajalec določi tudi v splošnem aktu delodajalca.

Delodajalec tako lahko izplača poljubno višji regres, tj. zgornji znesek regresa ni zakonsko omejen, vendar pa je regres do višine zneska 100 % povprečne plače davčno bolj ugodno obravnavan, saj se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva regres za letni dopust do višine 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji. Prav tako se ne plačajo prispevki. Torej v primeru, da je regres izplačan v višjem znesku, kot znaša povprečna mesečna plača, je obdavčen zgolj znesek, ki presega povprečno mesečno plačo in ne celotno izplačilo, enako se prispevki plačajo samo od zneska regresa, ki presega povprečno mesečno plačo.

Izplačilo regresa v različnih višinah

Dopustno je, da delodajalec izplača regres v različnih višinah, tj. najmanj v višini minimalnega regresa ter različno višjih zneskih, kot znaša minimalni regres, pod pogojem, da kriteriji niso diskriminatorni. V izogib očitku diskriminatornosti je priporočeno, da delodajalec kriterije vnaprej opredeli v splošnem aktu.

Rok za izplačilo regresa

Regres mora biti izplačan najkasneje do 1. 7. tekočega koledarskega leta. V primeru nelikvidnosti delodajalca lahko kolektivna pogodba na ravni dejavnosti določi kasnejši rok izplačila regresa, ki pa mora biti izplačan najkasneje do 1. 11 tekočega koledarskega leta.

Glede izplačila je dopustno, da delodajalec regres izplača v več delih, pod pogojem, da je zadnji obrok izplačan do skrajnega roka za izplačilo regresa.

V praksi se zastavlja tudi vprašanje, kaj pomeni, da mora biti regres izplačan najkasneje do 1. 7. oz. 1. 11. Ali to pomeni, da lahko najkasneje na ta dan delodajalec izda nalog za izplačilo ali pa mora biti znesek regresa že na delavčevem računu, tako, da lahko le-ta z njim prosto razpolaga. Obligacijski zakonik glede denarnih obveznosti določa, da je dolg poravnan, ko prispe banki oziroma organizaciji, pri kateri ima upnik račun, denarno nakazilo v dobro upnika. To pomeni, da morajo delodajalci poskrbeti, da je znesek regresa najkasneje 1. 7. oz. 1. 11 že nakazan na delavčev bančni račun. To je hkrati tudi povsem v skladu z enim od temeljnih načel delovnega prava - in favorem laboratoris, po katerem se morajo določbe v dvomu razlagati v korist delavca. V primeru, da je 1. 7 oz. 1. 11 sobota nedelja ali dela prost dan, obveznost v plačilo zapade naslednji delovni dan. Če delodajalec zamudi s plačilom, je delavcem dolžan poleg regresa izplačati tudi zamudne obresti.

Izplačilo regresa delavcu, ki med letom sklene delovno razmerje ali mu delovno razmerje med letom preneha

Delavec, ki se med letom sklene ali mu delovno razmerje preneha, je upravičen do sorazmernega dela letnega dopusta in s tem tudi do sorazmernega dela letnega dopusta. Enako kot zakon ne določa roka, do kdaj mora biti zaposlenemu izdana odmera letnega dopusta, če se zaposli po 31. 3., tudi ni določeno, do kdaj mora delodajalec izplačati sorazmerni del regresa delavcu, ki se zaposli po datumu izplačila regresa. V praksi se zato pojavljajo različne rešitve. Nekateri delodajalci se odločijo, da bodo sorazmerni del regresa izplačali s prvo plačo, drugi regres izplačajo do izteka tekočega koledarskega leta. V primeru, da delavcu delovno razmerje preneha pred 1.7., delodajalec ni dolžan sorazmernega dela regresa izplačati pred 1. 7. (npr. ob prenehanju delovnega razmerja). Tudi tu se v praksi pojavljajo različne rešitve, nekateri delodajalci sorazmerni del regres izplačajo skupaj z izplačilom zadnje plače, drugi tudi delavcu, ki mu je delovno razmerje prenehalo, izplačajo regres takrat kot ostalim delavcem.

V primeru, da je delodajalec že izplačal celoten regres, kasneje v tekočem letu pa delavcu delovno razmerje preneha, je glede na to, da je delavec upravičen samo do sorazmernega dela regresa, delodajalec upravičen zahtevati vračilo preveč izplačanega regresa. Običajno delodajalec pobota svojo terjatev z obveznostjo izplačila zadnje plače, pri tem pa je pomembno, da so za pobot izpolnjeni vsi pogoji.

Regres delavcev, ki delo opravljajo s krajšim delovnim časom

Delavec, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do regresa, sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi. To pa ne velja v vseh primerih. Kadar delavec delo opravlja krajši delovni čas od polnega na podlagi predpisov s področja pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanje ter starševskega varstva, mu pripada pravica do regresa v enaki višini, kot če bi delal s polnim delovnim časom.

Naši pravni strokovnjaki imajo poglobljeno znanje o delovnopravni zakonodaji in vam bodo z veseljem razjasnili vse dileme, ki jih imate v zvezi z regresom za letni dopust.