Vrhovno sodišče Republike Slovenije (VSRS) je s sodbo in sklepom VIII Ips 19/2024 z dne 17.12.2024 sprejelo pomembno odločitev, ki bistveno vpliva na prakso sklepanja sporazumov o prenehanju pogodbe o zaposlitvi namesto podaje redne odpovedi iz razlogov na strani delodajalca. Odločba poudarja, da lahko namerno zamolčanje ključnih pravic (polna odpravnina in daljši odpovedni rok) s strani delodajalca, ki se s tem izogne zakonskim obveznostim, predstavlja prevaro šibkejše pogodbene stranke (delavca) in vodi v razveljavitev sporazuma.
Dejansko stanje
Prvi in drugi toženec sta bili povezani družbi z istim lastnikom. Tožnica je bila pri prvem tožencu zaposlena za nedoločen čas in polni delovni čas.
Pri prvem tožencu je potekala reorganizacija podjetja, v okviru katere so ukinjali nekatera delovna mesta.
Kadrovnica, ki je skrbela za kadrovske zadeve pri obeh tožencih, je tožnico obvestila, da se njeno delovno mesto ukinja. Istočasno je tožnici ponudila v podpis paket dveh dokumentov; Sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za nedoločen čas s prvim tožencem in Pogodbo o zaposlitvi za določen čas dveh mesecev z drugim tožencem. Tožnici je obljubila, da ji v času trajanja pogodbe za določen čas ne bo treba hoditi na delo, saj je nočejo prikrajšati za odpovedni rok, drugi toženec pa bi ji izplačal celotno odpravnino, tudi za delovno dobo pri prvem tožencu, saj gre za povezani osebi. Prav tako je kadrovnica povedala tožnici, da bo po prenehanju delovnega razmerja pri drugem tožencu upravičena do nadomestila za brezposelnost.
Tožnica je oba dokumenta podpisala v prepričanju, da bo s tem dobila oziroma ohranila pravico do nadomestila za brezposelnost in odpravnine za celotno delovno dobo pri prvem tožencu.
Z dejanskim prenehanjem delovnega razmerja na podlagi Sporazuma in sklenitve Pogodbe za določen čas, namesto s prenehanjem delovnega razmerja na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je tožnica izgubila pravico do polne (maksimalne) odpravnine (za 33 let delovne dobe), ki bi ji po zakonu pripadala ob redni odpovedi iz poslovnega razloga in daljšega odpovednega roka. Tako ji je pripadla le bistveno nižja odpravnina (v višini 200 Eur) po izteku dvomesečne pogodbe za določen čas.
Pravno vprašanje in argumentacija sodišča
Vrhovno sodišče je presojalo o vprašanju: »Ali je bila podana prevara tožnice pri sklepanju sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi in sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za določen čas?«
Sodišče je povzelo, da do prevare po 49. členu obligacijskega zakonika (OZ) Ur. l. RS, št. 97/07 lahko pride zaradi neresničnih trditev, konkludentnih ravnanj, pa tudi zaradi zamolčanja dejstev, ki jih druga stranka ne bi smela zamolčati. Pri tem zadošča, da prevara povzroči zmoto v nagibu.
Nadalje se je sodišče oprlo še na načelo vestnosti in poštenja, v povezavi s tem, da je delavec v delovnem razmerju šibkejša pogodbena stranka in praviloma pravni laik. Iz tega izhaja, da mora biti delodajalec pri ponujanju sporazuma o prenehanju delovnega razmerja namesto redne odpovedi iz poslovnega razloga aktiven pri seznanitvi delavca s posledicami sklenitve takega sporazuma, zlasti glede izgube pravic, do katerih bi bil delavec upravičen v primeru odpovedi iz poslovnega razloga (polna odpravnina, daljši odpovedni rok).
Na podlagi tega je sodišče zaključilo, da je kadrovnica toženih strank tožnici namerno zamolčala izgubo pravice do polne odpravnine in daljšega odpovednega roka. To dejstvo pa je bilo za tožnico bistveno za podpis. Zamolčanje je tako pri tožnici povzročilo zmoto v nagibu (misleč, da ji pravice pripadajo tudi v primeru sporazuma) in jo tako napeljalo k sklenitvi Sporazuma o prenehanju pogodbe za nedoločen čas in Pogodbe o zaposlitvi za določen čas pri drugem tožencu, zaradi česar je sodišče obe prej navedena dokumenta razveljavilo.
Kaj to v praksi pomeni za delodajalce?
Sodba ima pomembne praktične posledice za delodajalce zlasti pri sklepanju sporazumov o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, kar se le-ti sklepajo namesto redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca.
Delodajalci morajo biti pri ponujanju sporazumov o prenehanju delovnega razmerja namesto podaje odpovedi izjemno previdni in aktivno obvestiti delavca o vseh pravicah, ki jih s sklenitvijo sporazuma izgubi (zlasti o zakonskih pravicah delavca; pravici do polne odpravnine in daljšega odpovednega roka, ki bi mu pripadala v primeru redne odpovedi iz poslovnega razloga).
To pomeni, da sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi ne sme biti uporabljen sredstvo, s katerim se delodajalec izogne zakonsko določenim obveznostim (odpravnina, odpovedni rok) v primerih, ko je dejanski razlog prenehanja delovnega razmerja (poslovni razlog) na strani delodajalca.
V premeru, da delodajalci vseeno predlagajo takšno možnost, morajo v izogib morebitnim očitkom o prevari, poskrbeti, da imajo pisni dokaz o tem, da so delavca podrobno in razumljivo seznanili z vsemi pravnimi posledicami sporazumnega prenehanja, zlasti z izgubo zakonskih pravic, ki bi delavcu pripadale ob odpovedi iz poslovnega razloga, najbolje v samem sporazumu o prenehanju delovnega razmerja.
Naši pravni strokovnjaki imajo bogate izkušnje s področja delovnega prava ter vam bodo z veseljem pomagali pri pripravi ustreznga sporazuma o odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Add comment
Comments