Kaj prinaša novela ZUTD-I?

Državni zbor je na seji dne 20. junija 2025 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela (ZUTD-I). Novela je bila objavljena v Uradni list RS, št. 70/2025 z dne 19. 9. 2025, uporablja pa se od 20.9.2025 (razen izjem).

Novela prinaša številne novosti, z vidika delodajalcev so pomembne predvsem zvišanje dovoljenega obsega ur pri začasnem in občasnem delu upokojencev, ukrep 80/90/100 ter zaostrovanje pogoje za zagotavljanje dela delavcev uporabniku.

Višje dovoljeno število ur začasnega in občasnega dela upokojencev

Upokojenci bodo po novem lahko začasno ali občasno delo opravljali v večjem obsegu, in sicer največ 85 ur v koledarskem mesecu (prej 60 ur).

Največ trikrat v koledarskem letu bodo lahko upokojenci delo opravljali do 125 ur v koledarskem mesecu (prej 90 UR), pri čemer seštevek ur opravljenega začasnega in občasnega dela v koledarskem letu ne bo smelo preseči 1.020 ur (prej 720 ur).

Povečujejo se tudi mesečne omejitve števila opravljenih ur na strani delodajalca:

• pri delodajalcu, ki nima zaposlenega nobenega delavca, se lahko opravi največ 85 (prej 60) ur začasnega ali občasnega dela,

• pri delodajalcu, ki zaposluje od enega do vključno deset delavcev, se lahko opravi največ 140 (prej 100) ur začasnega ali občasnega dela,

• pri delodajalcu, ki zaposluje več kot deset do vključno 30 delavcev, se lahko opravi največ 210 (prej 150) ur začasnega ali občasnega dela,
• pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 30 do vključno 50 delavcev, se lahko opravi največ 560 (400) ur začasnega ali občasnega dela,
• pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 50 delavcev do vključno 100 delavcev, se lahko opravi največ 1.050 (prej 750) ur začasnega ali občasnega dela,
• pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 100 do vključno 500 delavcev, se lahko opravi največ 2.115 (prej 1.500) ur začasnega ali občasnega dela,
• pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 500 do vključno 1.000 delavcev, se lahko opravi največ 3.170 (prej 2.250) ur začasnega ali občasnega dela,
• pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 1.000 do vključno 2.000 delavcev, se lahko opravi največ 4.230 (prej 3.000) ur začasnega ali občasnega dela,
• pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 2.000 delavcev, se lahko opravi največ 5.285 (prej 3.750) ur začasnega ali občasnega dela.

Zvišuje se tudi višina najvišjega dovoljenega letnega dohodka ter način izračuna najnižje urne postavke. Bruto dohodek za opravljeno začasno in občasno delo v seštevku v koledarskem letu ne sme presegati 12-kratnika minimalne plače. Najnižja bruto urna postavka upravičenca za opravljeno uro začasnega ali občasnega dela se določi tako, da se znesek minimalne plače preračuna na uro dela povprečne mesečne delovne obveznosti za polni delovni čas, pri čemer se upošteva, da povprečna mesečna delovna obveznost za polni delovni čas znaša 174 ur.

Ukrep 80/90/100 oz. krajši delovni čas delavca pred upokojitvijo

Ukrep 80/90/100 predstavlja možnost, da delavec postopno upokoji tako, da delo opravlja s krajšim delovnim časom od polnega v obsegu 80 % polnega delovnega časa in za to prejema 90 % plače za polni delovni čas, pri čemer ima prispevke plačano 100 %, tj. v enakem obsegu, kot če bi delal s polnim delovnim časom.

Delodajalec in delavec, ki je dopolnil starost 60 let ali ima dopolnjenih 35 let pokojninske dobe, se lahko v času trajanja delovnega razmerja za polni delovni čas dogovorita, da bo delavec opravljal delo s krajšim delovnim časom v obsegu 80 odstotkov polnega delovnega časa.

Delavec, ki dela krajši delovni čas v skladu s tem pravilom, ima pravice iz socialnega zavarovanja, kot če bi delal polni delovni čas.

Delavcu pa za opravljanje dela pripada znesek osnovne plače v višini 90 odstotkov zneska osnovne plače delavca za polni delovni čas.

Delavec, ki dela s krajšim delovnim časom tej podlagi, ne more podati soglasja k nadurnemu delu, niti z delodajalcem ne sme skleniti druge pogodbe o opravljanju dela.

Delavcu v tem primeru pripadajo pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja enako kot delavcu, ki dela polni delovni čas.

Delavec, ki je izrabil to pravico, lahko koristi pravice do izplačila dela pokojnine, v sorazmernem deležu glede na dejansko delovno obveznost.

Takšna sprememba pogodbe o zaposlitvi pa se lahko dogovori le, če delavec ali njegov družinski člani ni z delodajalcem povezana oseba. Za povezano osebo se šteje družinski član ali katerakoli oseba, ki jo nadzira oziroma običajno nadzira delavec ali njegov družinski član. Za družinskega člana se štejejo:

• zakonec oziroma oseba, ki je zadnji dve leti pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi živela z delodajalcem v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, oziroma partner v registrirani istospolni skupnosti,
• otroci, posvojenci in otroci zakonca ali zunajzakonskega partnerja,
• starši – oče, mati, zakonec ali zunajzakonski partner starša, posvojitelj.

Šteje se, da oseba nadzira drugo osebo, kadar ima lastniški delež ali pravico do lastniškega deleža v višini najmanj 25 odstotkov v obliki vrednosti vseh deležev ali v obliki glasovalne pravice na podlagi lastniških deležev v konkretni osebi. Za namene določitve nadzora se šteje, da ima določena oseba v lasti vse lastniške deleže, ki jih ima neposredno ali posredno v lasti katerakoli oseba, ki je povezana s to določeno osebo.

Za uveljavljanje te pravice je določeno prehodno obdobje glede starostnega pogoja. To pomeni, da bo v letu 2026 in 2027 ta ukrep lahko veljal delavec, ki bo tega leta dopolnil starost 58 let. V nadaljnjih osmih letih do uveljavitve starosti 60 let pa se pogoj starosti za delavca zvišuje vsako leto za tri mesece.

Ta ukrep bo na voljo s 1.1.2026.

Zaostrovanje pogojev za zagotavljanje dela delavcev uporabnikom (ti. agencijsko delo)

Novela prinaša strožje pogoje za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabnikom. Znesek bančne garancije se iz dosedanjih 30.000 Eur zvišuje na 100.000 Eur, prav tako sta določena dva nova pogoja, in sicer da delodajalec za zagotavljanje dela ne sme biti bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje zoper delovno razmerje in socialno varnost, razen kaznivih dejanj po 203.členu Kazenskega zakonika in da mora imeti pravna ali fizična oseba, ki ima sedež v drugi državi članici EU, EGP ali v Švicarski konfederaciji, ustanovljeno podružnico na območju Republike Slovenije.